Glikemični indeks (GI) je metoda za merjenje ravni sladkorja v krvi glede na porabo ogljikovih hidratov. Ne meri le, koliko se raven sladkorja v krvi poveča, ampak tudi kako hitro. Živila, ki vsebujejo ogljikove hidrate, se merijo na lestvici od 1 do 100, kar daje vsakemu živilu svojo vrednost.
Če mora nekdo hitro dvigniti krvni sladkor, na primer športnik, ki teče sprintersko dirko, bi želel uživati živila z visokim glikemičnim indeksom. Ta živila zagotavljajo hiter izbruh energije, kar je bistvenega pomena za športnika. Za večino ljudi so živila z nizko vrednostjo najboljša izbira za ohranjanje konstantne ravni krvnega sladkorja v daljšem časovnem obdobju.
Živila z visoko oceno so tista, ki se zlahka prebavijo, a kmalu pozneje pustijo jedca občutek lakote in letargije. Primeri vključujejo beli kruh, testenine in beli riž. To so ista živila, ki jih mnogi nutricionisti pogosto imenujejo »slabi ogljikovi hidrati«.
Hrana z nizkim odčitkom napolni jedca, vendar počasi in vztrajno dviguje krvni sladkor. To daje jedcu daljši občutek polnosti in več neprekinjene energije. Ta živila vsebujejo tudi ogljikove hidrate, vendar veljajo za “dobre ogljikove hidrate”, kot so tisti, ki jih najdemo v številnih sadju, zelenjavi in polnozrnatih žitih.
Glikemični indeks je pomembno orodje, ki se uporablja pri zdravljenju ljudi s sladkorno boleznijo in pri programih hujšanja. Hrana z nizko vrednostjo poskrbi, da se človek dlje počuti sit in dlje ostane zadovoljen, zato je manj verjetno, da bo prenajedal. Za diabetike je bil tradicionalni način nadzora krvnega sladkorja s štetjem ogljikovih hidratov. Z boljšim razumevanjem, kako telo razgrajuje ogljikove hidrate, so nutricionisti lahko oblikovali diete za diabetike, ki se osredotočajo na tista živila z nižjo glikemično vrednostjo.