Glasbeni ton je en sam zvok, ki ga predvaja inštrument ali ustvarjen z glasom ali na drug način. Posamezni glasbeni ton ima različne kriterije. Ti vključujejo višino, intenzivnost in trajanje ter barvo. Glasbeniki običajno poznajo različne tone v vsaki od teh štirih kategorij.
Glede na višino je variacija glasbenega tona tisto, kar sestavlja glasbeno teorijo v kateri koli družbi. V zahodnih družbah glasbena teorija uporablja konvencijo, imenovano oktava, ki je sestavljena iz dvanajstih tonov. Ti se ponavljajo v višje in nižje registre ter nadzorujejo izhod in koordinacijo glasbe za kateri koli inštrument, pa tudi za glas. Druge družbe običajno vključujejo več tonskih višin kot dvanajsttonska oktava, ki je znana tudi kot kromatska lestvica. Glasbeni strokovnjaki pogosto preučujejo možnost dodajanja več tonov glasbi, da bi dobili bolj zapletene zvoke in bolj zahtevne skladbe.
Tone ocenjujemo tudi po tembru oziroma po kakovosti. Zvok določa značilnosti zvoka glede na njegov vir; na primer, ton, ki ga igrajo na flavto, zveni zelo drugače od tistega, ki ga igrajo na fagot. Ta vidik zvoka je pomemben del ustvarjanja digitalne glasbe, kjer morajo glasbeniki razumeti, kako bo digitalni izhod vplival na tembre glasbenih zvokov. To pomeni tehnično pregledovanje različnih meril kakovosti zvoka za določen računalniški program, zvočni sistem ali drugo napravo. Tehnično gledano se lahko kakovost tona, izražena v megahercih ali hitrosti vzorčenja, nanaša na nastali »zvok« tona in katere koli druge zvoke na glasbeni skladbi.
Trajanje je še ena bistvena značilnost glasbenega tona. Ocenjevanje tonov glede na trajanje je tisto, kar sestavlja »časovni čas« glasbe. Glasbeniki uporabljajo sistem simbolov v notnih zapisih, da izvajajo glasbo v pravilnem času in se medsebojno sinhronizirajo. Bistveni del časovnega usklajevanja glasbenih tonov je vključitev različnih zadržanih not in počitkov, ki glasbenikom, usposobljenim za branje glasbe, pomagajo prepoznati določen čas in ritem.
Več o tem, kako se glasbeni toni razlikujejo, je ena prvih stvari, ki se zahteva od glasbenika začetnika. Glasbeni ton je preprost del zahtevnega in zapletenega sistema glasbene teorije. Obvladovanje teh osnov bo posamezniku pomagalo dobiti bolj informiran pogled na glasbeno teorijo na splošno, pa tudi na posebnosti, ki se nanašajo na določen inštrument.