Kaj je glagolski samostalnik?

Glagolski samostalnik je samostalnik, ki je nastal iz glagola. To pomeni, da je bila ohranjena oblika glagola, nato pa se je spremenila v samostalnik. Za besedo potem veljajo običajna pravila samostalnika, vključno s številom, spolom in drugimi primeri, vendar ne veljajo za pravila, ki urejajo glagole. Glagolski samostalnik v angleščini pogosto uporablja infinitivno obliko glagola, lahko pa uporablja tudi druge oblike, kot je sedanjost.

Samostalniki so opisne besede, ki skupaj z akcijskimi besedami, imenovanimi glagoli, zagotavljajo večino besed v človekovem leksikonu. Samostalniki predstavljajo imena, dana stvarem, pojmom in predmetom, kot so »škatla«, »vera« in »mačka«. Samostalniki v nekaterih jezikih se lahko sklanjajo, da se upoštevajo primeri, kot so spol, čas, število in posest.

Glagolnega samostalnika v angleščini ne smemo zamenjevati z gerundom. Gerund je delniški glagol, običajno tisti, ki se konča z ‘ing’, ki ga lahko obravnavamo kot samostalnik in tudi kot glagol. To pomeni, da sta “hoditi” in “hoditi”, če se ne uporabljata kot glagola, ločeni besedi z različnimi pravili. “Sprehod” je besedni samostalnik, “hoja” pa je gerundij. Primer gerundija je “Ločitev je tako sladka žalost.”

Z uporabo besede ‘sprehod’ kot samostalnika lahko človek reče: “Sprehod je dober za dušo” ali “Vsako jutro peljem psa na sprehod.” V obeh navedenih primerih sta to edninski obliki samostalnika ‘sprehod’. Samostalnik je mogoče množiti, da ustvarite stavke, kot je “Uživam v dolgih sprehodih po podeželju ob vikendih.”

Glagolski samostalnik obstaja, ker so samostalniki zasnovani za poimenovanje stvari. To vključuje potrebo po poimenovanju dejanj, ki so prikazana z glagoli v stavkih, včasih pa tudi potrebo po poimenovanju. V slovnični strukturi stavka glagolski samostalnik pogosto zavzame mesto šibkega glagola. Na primer, v stavku »Jeff rad hodi na delo« je močan glagol ‘going’, medtem ko je šibki glagol ali glagolski samostalnik ‘delo’.

Z besednimi samostalniki, kot je ‘delo’, postane glagol tudi mesto, povezano z dejanjem. Ljudje hodijo na delo v pisarne, tovarne ali trgovine, vendar je to delovno mesto kategorizirano preprosto kot delo. Enako lahko rečemo za produkt akcije. Slikarji, potem ko so nekaj naslikali, niso ustvarili le umetnosti, ampak so ustvarili tudi ‘sliko’. Drugi primeri vključujejo ‘stavba’, ‘stanova’ in ‘ocena’.
Dejanje ali glagol lahko postane tudi glagolski samostalnik, če se dejanje nanaša na osebo, ki to počne. Na primer, kuhar je nekdo, ki kuha, graditelj pa nekdo, ki gradi. Te besede so pogosto vzporedne z obstoječimi besedami za ta poklic, kot sta kuhar in zidar.