V angleščini pogosteje imenovan deležnik, je glagolski pridevnik glagol, ki se uporablja za spreminjanje samostalnika. Čeprav se glagolski pridevnik v stavku obnaša kot pridevnik, ima tudi nekatere lastnosti glagola, na primer čas. Pretekle in sedanje oblike teh pridevnikov se običajno končajo z “-ed” oziroma -ing.
Pridevniki se uporabljajo za spreminjanje ali zagotavljanje podrobnosti za samostalnike. Njihovo črkovanje in struktura se ne spreminjata glede na čas stavka in običajno jih najdemo neposredno pred samostalnikom, ki ga spremenijo, ali za povezovalnim ali pomožnim glagolom, kot je “biti”. Na primer, v stavku »rdeča vrtnica je dišeča« sta tako »rdeča« kot »dišeča« pridevnika, ker podajata podrobnosti o samostalniku, vrtnici.
Glagolski pridevniki so običajno postavljeni pred besedami, ki jih spreminjajo, in njihovo črkovanje se spreminja glede na čas stavka. Ta razlika se pojavi zato, ker so glagolski pridevniki glagoli, ki opravljajo drugačno vlogo. Na primer, v besednih zvezah »leteči avto« in »odprta vrata« sta tako »leteči« kot »odprt« glagolski pridevniki, ki temeljita na glagolih »leteti« in »odpreti«. Dobijo pa različne končnice, ker je prvi stavek v sedanjem času, drugi pa v preteklosti.
Tako kot pri drugih pridevnikih je tudi predmet mogoče združiti z glagolskim pridevnikom, kot v stavku, “beži pred pošasti, kričala je.” Glagolski pridevnik v tem stavku je »teče«. Beseda “pošasti” je predmet, ker odgovarja na vprašanje, kaj je tekla. Poleg tega so ti pridevniki lahko vsebinski ali pa zavzamejo mesto samostalnika, ki ga spreminjajo, kot je v stavku »Poskrbi za ranjenega«. Beseda “ranjen” je glagolski pridevnik, ki spreminja domnevni samostalnik “ljudje”, ki ga v stavku ni.
Čeprav se glagolski pridevnik običajno konča z “-ing” v sedanjem času in “-ed” v preteklem času, ni nujno, da je vsaka beseda s temi končnicami glagolski pridevnik. Glagoli v običajnem preteklem času se prav tako končajo z “-ed” in čeprav se glagoli katerega koli časa ne končajo z “-ing”, se gerundiji. Gerundi pa delujejo kot samostalniki in ne kot pridevniki, na primer v »ona rada kuha«.
Poleg tega nepravilni glagoli ne bodo imeli končnic »-ed« v preteklem času, običajno pa bodo tudi njihovi pretekli deležniki različni. Na primer, glagol “pisati” je nepravilen. Ko se uporablja kot glagol, je pretekli čas “napisan”, vendar je pretekli deležnik ali glagolski pridevnik “napisan” in je združen z glagolom “has” ali “have”.