Gibanje milic se nanaša na prepričanje, da se morajo državljani Združenih držav Amerike oblikovati v oborožene milice, da bi branili svoje ustavne pravice. Ta ideja je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja doživela nenadno rast priljubljenosti kot odgovor na to, kar so njeni zagovorniki zaznali kot spremembo narave ameriške vlade. Veliko različnih skupin je del tega gibanja, a edina povezovalna ideja med njimi je nezaupanje v zvezno vlado.
Druga sprememba ustave Združenih držav je tisto, kar omogoča gibanje milic. Ta zakon ščiti pravico ameriških državljanov do nošenja orožja in se sklicuje na obstoj dobro urejenih milic. Člani gibanja milice ta zakon razlagajo tako, da so državljanske milice nujne za boj proti ameriški vladi, če ta prekorači svoje ustavne meje ali ogrozi pravice svojega prebivalstva. V gibanju milic ni enotnega soglasja o tem, kakšne so te meje, pri čemer imajo različne milice različna prepričanja, kateri zakoni ali dejanja kršijo ustavo.
Eno skupno prepričanje med skupinami v gibanju milic je, da se morajo organizirati za obrambo ustave pred tem, kar imenujejo novi svetovni red. Te milice menijo, da gre za mednarodno zaroto, ki je prevzela večino vlad po svetu in tem državljanom odvzela njihove pravice in svoboščine. Člani milice, ki jih je pritegnila ta ideja, verjamejo, da je ta zarota v procesu poskusa prevzema Združenih držav in da se morajo usposobiti za boj proti vojakom zarote, ko neizogibno napadejo.
Nekatere zlasti verske milice verjamejo, da bo napad novega svetovnega reda sovpadal s prihodom apokalipse. Vsaka od teh skupin se nagiba k oblikovanju okoli idej posameznika, ki trdi, da je imel posebno duhovno razodetje. Versko motivirane milice se razlikujejo po svojih natančnih prepričanjih in ciljih, ker se oblikujejo okoli različnih idej in filozofij različnih posameznikov.
Rasizem je še ena ideja, okoli katere se oblikujejo nekatere milice. Takšne skupine verjamejo, da ameriško vlado odmikajo od njene ustavne podlage nebeli državljani. Ti ljudje pogosto opravičujejo dejanja nasilja nad manjšinami kot obrambo idej, ki stojijo za ustavo.
Skupine v gibanju milice niso nujno nasilne. Nekatere milice se osredotočajo na organiziranje javnih forumov za razpravo o libertarni politični filozofiji. Drugi ustvarjajo ali izzovejo konflikte z organi pregona, ko načrtujejo nasilna dejanja ali kopičijo nezakonito orožje.