Gi borilnih veščin se nanaša na uniformo, ki se nosi pri vadbi borilnih veščin. Japonska beseda keikogi (kar pomeni vadbena obleka ali oblačila) je v angleščini običajno skrajšana v gi. Korejski izraz za uniformo borilnih veščin je dobok. V angleščini se beseda gi izgovarja kot “gee”, japonski in korejski izraz pa se pogosto uporabljata zamenljivo, ne glede na to, v kakšnem slogu se izvajajo borilne veščine.
Karate, Judo, Taekwondo, Jujutsu in Kenjutsu so primeri različnih vrst borilnih veščin. V angleškem jeziku je gi borilnih veščin uniforma, ki jo nosi izvajalec katere koli borilne veščine. Uniforma se lahko razlikuje, odvisno od posebne borilne veščine, ki se izvaja, vendar je najpogostejša uniforma standardna bela majica in hlače, ki se nosijo z različnimi pasovi. Zasnovo ali emblem, ki je značilen za organizacijo, je mogoče najti sitotiskan ali izvezen na uniformi na nekem mestu.
Uniforma je običajno ohlapnega kroja in je izdelana iz lahke tkanine, čeprav lahko nekatere borilne veščine uporabljajo različne težke tkanine in različne sloge hlač ali majic. Običajno obstaja vrstni red barv pasov, ki označuje napredek vadečega skozi trening in rang.
Deloma je lahko gi borilnih veščin zasnovan tako, da ustreza obliki umetnosti, ki se izvaja, vendar se zasnovi lahko nanašajo tudi na določeno šolo ali metodo. Enotni standardi so pogosto določeni v tekmovalnih borilnih veščinah, tekmovanje pa lahko zahteva posebno težo tkanine ali sloga.
Na splošno človek ne bi potreboval posebnega znanja o doboku ali gi, ko se začne boriti. Običajno studio ali šola, kjer praktik začne, določi posebno uniformo, ki jo je treba nositi pri pouku. Ne glede na to, ali je uniforma kupljena, izposojena ali vključena v prijavo ali pristojbine za razred, je odvisno od posamezne šole. V primerih, ko je morda potrebnih več uniform, mnogi trgovci na drobno prodajajo tudi različne oblike borilnih veščin kot zaloge, posamezniki pa lahko poceni prodajajo rabljene uniforme. Preden študent kupi uniformo, pa je dobro, da se pri inštruktorju pozanima, ali je za pouk ali tekmovanje potreben poseben slog.