Gigahertz, na splošno skrajšano GHz, se nanaša na frekvence v območju milijard ciklov na sekundo. Giga je standardni množitelj za 1 milijardo, Hertz pa je standardna enota za merjenje frekvenc, izražena kot cikli ali pojavi na sekundo. En GHz je enakovreden 1,000 megahercem (MHz).
Najpogosteje se gigahertz uporablja pri razpravi o zmogljivosti računalnika ali radijskih frekvencah. V računalnikih se najpogosteje nanaša na takt centralne procesne enote (CPU); Hitreje kot lahko tiktaka ura CPE, hitreje, na splošno, lahko računalnik obdeluje podatke in navodila. Leta 2000 sta Intel in Advanced Micro Devices dosegla marketinški in tehnični mejnik z izdajo prvih procesorjev, ki so delovali pri 1 GHz, in od takrat so se hitrosti znatno povečale.
V radijskih komunikacijah se GHz uporablja za opredelitev pasov elektromagnetnega spektra, pri čemer so različni pasovi dodeljeni različni uporabi. S-Band, na primer, je pas spektra med 2 in 4 GHz. V S-pasu delujejo običajne tehnologije, kot so Bluetooth®, brezžični internet (WiFi™) in brezžični telefoni. L-pas, med 1 in 2 GHz, se uporablja za satelitsko komunikacijo in globalne sisteme za določanje položaja ali GPS. Drugi pomembni pasovi vključujejo Ku in Ka, ki ju uporabljajo sateliti in policijske radarske puške.
Naprave, ki oddajajo v istem pasu ali blizu njega, lahko motijo druga drugo. To je posledica valovne narave radijskih valov; vrhove v enem valu je mogoče izravnati z nizkimi vrednostmi v drugem valu in s tem izničiti oba vala. Bližje kot sta signala po frekvenci, bolj izrazit je učinek. Mikrovalovne pečice, na primer, lahko motijo internetne povezave, ker oddajajo sevanje na isti frekvenci, kot jo uporabljajo usmerjevalniki WiFi™. Podobno Bluetooth® in WiFi™ tekmujeta za iste frekvence in njuna sočasna uporaba lahko vpliva na prepustnost.
Uporaba GHz frekvenc za komunikacije je omogočila napredek polprevodniških tehnologij. Pred široko uporabo tranzistorjev in hitre elektronike ni bilo praktično ustvarjati tako visokih frekvenc.