Geoda je skala grobe in nepomembne zunanjosti, ki je delno ali v celoti napolnjena s kristalom. Geo predpona pomeni zemljo, grobe kepe na zunanji površini pa so pogosto sferične, podobne majhnim planetoidom.
Petrologi pravzaprav nimajo jasnega razumevanja, kako nastane geoda. Predvideva se, da so okrogle geode nastale iz mehurčkov v vulkanski kamnini, medtem ko so kristali nastali pozneje, s počasnim pronicanjem mineralne vode v mehurček. Geode nepravilne oblike so morda oblikovane v votlinah, ki so jih ustvarile starodavne korenine ali vdolbinice.
V geodi se lahko tvori poljubno število precipitacijskih kristalov. Gladki kristali, kot je ahat, lahko v celoti zapolnijo votlino, razcepljene ahatne geode različnih barv pa so privlačna držala za knjige za hrte.
Morda je najlepša geoda ametistična geoda, napolnjena s temno vijoličnimi kristali ametista, ki so vsi usmerjeni navznoter. Ametistične geode kopljejo v Braziliji in Urugvaju, pri čemer Urugvaj proizvaja geode najgloblje vijolične barve.
Številna mesta trdijo, da so dom največje geode na svetu; Put-in-Bay, Ohio in Jacob’s Cave v Missouriju sta dve lokaciji v ZDA, ki zahtevata to čast. Nedavno odkritje v Španiji zasliši ta mesta, kjer so leta 1999 v zapuščenem rudniku srebra odkrili ogromno geodo. Približno osem metrov dolga (približno 26 čevljev) je geoda obložena s čistimi belimi kristali mavca. Nekatere kristalne fasete segajo meter ali več (3 metre) v votlo notranjost. Domneva se, da so kristali morda nastali pred približno šestimi milijoni let, ko je Sredozemsko morje v veliki meri izhlapelo in za seboj pustilo količine slane raztopine, ki je oblikovala semena, okoli katerih so se lahko oblikovali velikanski kristali. Najdišče, dostopno le z dolgotrajno potjo skozi zapuščeni rudnik, je trenutno odprto samo za znanstvenike in geologe.