Genomika je študij skupnega genskega materiala v organizmu. Ta znanstvena disciplina je osredotočena na sekvenciranje DNK v organizmu, da se oblikuje popolna slika, in nato identificiranje specifičnih genov v tem zaporedju, ki bi lahko bili zanimivi. Genomika se je začela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so znanstveniki prvič začeli z genetskim zaporedjem preprostih organizmov, in se je kot področje zares razvila v 1970. in 1980. letih prejšnjega stoletja, s prihodom znanstvene opreme za pomoč raziskovalcem.
Z zaporedjem celotnega vzorca DNK organizma lahko znanstveniki zberejo veliko informacij. Celotna zaporedja je mogoče primerjati, na primer, da bi dobili več informacij o tem, kako bitja preživijo v različnih okoljih. Genetsko zaporedje se lahko uporablja tudi kot referenčna osnova za preučevanje drugih članov iste vrste in za identifikacijo genetskih napak, dednih stanj in drugih zanimivih zadev, kot je izražanje beljakovin in vloga “neželene” DNK pri telo.
V genomiki znanstveniki analizirajo DNK v vsakem kromosomu organizma, ki nas zanima. Ko je bil ustvarjen popolnoma sekvenciran niz DNK, je ta niz skupaj znan kot “genom”. Genomi številnih vrst so bili sekvencirani, od bakterij do ljudi. Genom vsake vrste je izrazito drugačen, z različnim številom nucelotidov, ki lahko prevedejo v ogromne količine informacij. Znotraj vrste so genetske variacije lahko minimalne, a še vedno zanimive, saj lahko pojasnijo določene lastnosti ali nagnjenja.
Ta znanstvena disciplina je drugačna od študija genetike, ki se osredotoča na specifične gene in njihovo delovanje. Nekaj genetike je zagotovo vpleteno v genomiko; na primer, znanstvenik bi morda želel izvedeti več o specifični lokaciji gena v genomu organizma, v tem primeru bi uporabil tehnike genomike. Genomika obravnava skupno vlogo in funkcijo genoma organizma, ne pa nujno vedenja posameznih delov.
Leta 2003 je znanstvenikom uspelo sekvencirati celoten človeški genom. Do takrat so bili sekvencirani številni drugi organizmi, vsako leto pa se sekvencira več. Zdaj, ko lahko znanstveniki preučijo človeški genom kot celoto, lahko začnejo videti zapletene odnose med geni in fragmenti DNK ter lahko identificirajo področja, ki bi jim lahko koristila nadaljnja študija. Razkritje človeškega genoma je prineslo tudi nekaj zanimivih presenečenj, na primer več informacij o vlogi tako imenovanega dodatnega X kromosoma pri ženskah.