Genom je opredeljen kot vsa deoksiribonukleinska kislina (DNK), ki je v celici. To vključuje DNK v mitohondrijih in kromosome znotraj jedra celice. DNK prenaša navodila za izgradnjo in vzdrževanje celic, ki sestavljajo vsako osebo. Celoten sklop navodil se imenuje genom.
Mnogi se sprašujejo o namenu genoma. Vsebuje 46 snopov DNK, imenovanih kromosomi – 23 od matere osebe in 23 od očeta osebe. Kromosomi dajejo navodila, ki omogočajo, da se ena celica razvije od zarodka do odrasle osebe z več kot 100 bilijoni celic. DNK tudi daje navodila celicam, kako se odzvati na različne dražljaje skozi vse življenje osebe, na primer, kako se odzvati na mikrobe, onesnaževala in hrano. DNK tvori zasukano dvojno vijačnico, ki je sestavljena iz približno 3 milijard parov nukleotidov – adenozina, citozina, timina in gvanina.
Štirje nukleotidi, ki tvorijo DNK, naredijo genom vsake osebe edinstven. Poleg tega način, kako so nukleotidi nanizani skupaj, tvori specifične gene in pove celici, kako narediti določene beljakovine. Za izgradnjo človeka je potrebnih na tisoče in tisoče beljakovin in vsak genom vsebuje približno 20,500 genov.
Projekt Človeški genom je bil mednarodni raziskovalni projekt. Cilj je bil zaporediti in preslikati vse gene v človeškem telesu. Dokončan je bil leta 2003 in je raziskovalcem dal možnost, da si z genetskega vidika ogledajo celoten zemljevid, kaj je potrebno za izgradnjo človeka. Obstaja nekaj majhnih vrzeli; vendar dokler raziskovalci ne bodo izumili novejših tehnologij, bodo te vrzeli ostale prazne.
V zvezi z genomom se nenehno pripravljajo novi raziskovalni projekti. Znanstveniki so zdaj navdušeni nad primerjalno genomiko. Primerjalna genomika je primerjala zaporedja genoma več različnih organizmov, kot so ljudje, miši, kvasovke in opice. S primerjavo človeškega genoma z genomi drugih vrst raziskovalci ugotavljajo tako razlike kot podobnosti. Cilj je pomagati raziskovalcem izvedeti več o delovanju človeških genov in se s tem boriti proti človeškim boleznim.
Kot pri mnogih znanstvenih raziskovalnih projektih lahko preučevanje genoma povzroči nekatera moralna vprašanja. Ko raziskovalci iz preučevanja človeka izvejo več o evoluciji, lahko vpliva na poglede na spol in raso. Prav tako lahko pripomore k novim dejavnikom, ki jih je treba upoštevati glede identitete in tega, kaj pomeni biti človek, ter postavlja družbena, moralna, psihološka in etična vprašanja za sedanje in prihodnje generacije.