Roditelj je slovnični primer, ki se v različnih jezikih uporablja predvsem za označevanje posesti in sestave. Slovnični primer spremeni obliko samostalnika, da nakaže njegovo funkcijo v stavku. V angleščini predlog “of” v večini situacij nadomešča rodilnik; osebni zaimki pa imajo posebno obliko rodilnika. Latinski, nemški in slovanski jeziki so vsi primeri jezikov z rodilnikom.
Dokazovanje posesti je glavni namen rodilnika v večini jezikov. V angleščini je to običajno prikazano s predlogom “of” ali z dodajanjem apostrofa in črke “s” samostalniku. Na primer, v “dedkov stol” ali “dedkov stol” je dedek v rodilniku, ker mu stol pripada.
Čeprav v angleščini ni posebne oblike rodilnika, obstajajo posebne oblike za osebne zaimke. Rodnilni zaimki v angleščini so my/mine, your/your, his, her/hers, its, our/our in their/their. Prva oblika se uporablja pred samostalniki, kot je »moj avto«, druga pa za glagolom v stavkih, kot je »avto je moj«.
Genitivni samostalniki se lahko uporabljajo tudi za označevanje sestave, izvora ali izvora. Izraz »čajna žlička soli« ima sol kot genitiv, ker je čajna žlička sestavljena iz soli. Poleg tega je pica v rodilniku v besedni zvezi »zadnja rezina pice«.
Angleščina nima pravega rodilnika, saj se razmerje najpogosteje označuje s predlogom »of« ali posesivnim koncem »-‘s« Nasprotno pa slovanski in finski jeziki uporabljajo drugačno obliko samostalnika za označevanje rodilnika, tako kot nemščina, arabščina in latinščina. Nekateri od teh jezikov spremenijo tudi vse pridevnike, ki so povezani s samostalnikom v rodilniku, tako da imajo vsi enako rodilniško obliko.
Slovnični primeri označujejo razmerje, ki ga ima samostalnik z drugimi besedami v stavku. Čeprav je v preteklosti obstajalo osem glavnih primerov, so jezikoslovci ugotovili, da obstaja veliko večja raznolikost v različnih jezikih. Primeri vključujejo imenski primer, ki se uporablja za predmet stavka, in dativ, ki se uporablja za posredni predmet glagola. Jeziki brez strogih slovničnih primerov morajo slediti določenemu vrstnemu redu besed, da pokažejo, kako so besede v stavku povezane med seboj.
Izraz saški genitiv se nanaša na uporabo “-” za označevanje posesti v angleščini. Številni jezikoslovci verjamejo, da je praksa nastala kot krčenje genitivne oblike besed. Z drugimi besedami, v stari angleščini, znani tudi kot anglosaksonski, je bil morfem, ki se konča na “s”, priložen večini samostalnikov v rodilniku. Sčasoma se je ta morfem morda skrčil v preproste »-«, ki so jih nato uporabljali za vsak posesivni samostalnik.