Ganimed je Jovianova luna, največji Jupitrov satelit in največji satelit v sončnem sistemu. S premerom 5262 km je večji od Merkurja, čeprav ima le polovico Merkurjeve mase. Skupaj z Iom, Evropo in Kalistom je Ganimed Galilejeva luna, kar pomeni, da ga je odkril Galileo Galilei leta 1610 z enim najzgodnejših teleskopov. Ganimed je dobil ime po peharniku grških bogov.
Ganimed ima dve vrsti geografije površine – temno in staro ter svetlo in žlebljeno. Tako kot druge Galilejeve lune je tudi Ganimed sestavljen iz približno enakih delov silikatnih kamnin in različnih ledov. Nekateri deli njegove površine so videti kot drsališče, ki je bilo razbito s kladivom, pri čemer so kladivo v tem primeru udarni asteroidi. Na splošno je Ganimed videti svetlo rjav, kot peščenjak.
Ganimed je bil kot tretji vidni Jupitrov satelit zgodovinsko označen kot Jupiter III. Ganimed ima šibko kisikovo ozračje. Ima tudi svoje magnetno polje, edina luna v sončnem sistemu, ki ga ima. To je verjetno posledica prevodnega materiala, ki počasi kroži v njegovem jedru, kot je Zemljino. Dovolj velika nebesna telesa imajo notranjo temperaturo, potrebno za taljenje železa in dinamiko konvekcije, ki povzroča njegovo kroženje.
Tako kot druge Galilejeve lune ima Ganimed tanek podzemni ocean. Menijo, da je manj verjetno, da vsebuje življenje kot Evropa, saj je evropski ocean bližje površini. Ganimed kroži 1,070,000 km od Jupitra, kar je približno trikrat večja razdalja med Zemljo in Luno.
Največja površina Ganimeda je Galileo Regio, razpokana koncentrična obročna struktura, podobna Valhalli na Callistu. Območja z močno kraterji na Ganimedu imajo površino več kot štiri milijarde let, vendar so svetlejša območja nekoliko mlajša. Ganimedovi kraterji nimajo dobro opredeljenih osrednjih kupol in robov kraterjev na Merkurju in Luni, ker je Ganimedova skorja sestavljena iz relativno šibkega ledu, ki je nagnjen k pretoku.