Oskrbnik divjadi, znan tudi kot nadzornik divjadi ali varuh, odvisno od narave območja in dela sveta, v katerem posameznik dela, je član organov pregona. Ta oseba je zadolžena za zaščito prostoživečih živali na določenem območju prek številnih različnih kanalov. Oskrbnik divjadi bi lahko poskrbel, da so dovoljenja za lov in ribolov posodobljena in da ljudje ne lovijo izven sezone in da upoštevajo določila dovoljenja. Oskrbovalci divjadi lahko pomagajo tudi drugim vejam bolj splošnega kazenskega pregona pri preiskavah na tem območju ali sami izvajajo raziskave o številu prostoživečih živali.
Namen določenih sezon lova, ribolova in lovljenja s pastmi je zagotoviti, da se populacije nekaterih vrst prostoživečih živali ohranjajo na biološko uspešni ravni. Slabo urejeni letni časi bi lahko škodljivo vplivali na prebivalstvo. Prenaseljenost določene živali, na primer, bi lahko bila prav tako škodljiva za habitat in zdravje vrste na splošno kot premajhna populacija. Odgovornost nadzornika je, da uveljavlja sezone in omejitve torbe s patruljiranjem na njegovem dodeljenem območju, kot je nacionalni ali državni park.
Med vsakodnevnim opravljanjem svojega dela mora nadzornik igre opraviti nekaj različnih stvari. Najpreprostejša naloga je zagotoviti, da ima vsak, ki lovi, lovi ali lovi divjad, trenutno licenco za to prikazano na svoji osebi. Ker imajo nekateri letni časi omejitve glede vrst živali, ki jih je mogoče ustreliti – na primer sezone jelenov z rogovi in jeleni brez rogovja – bo moral čuvaj divjadi pregledati tudi usmrtitve, ki jih ljudje izvajajo, da zagotovi, da upoštevajo zakon. Na splošno redarji ne potrebujejo naloga za preiskavo vozila, kot to počnejo drugi pripadniki kazenskega pregona.
Poleg uveljavljanja vedenja posameznikov je lahko nadzornik igre koristen član preiskovalne skupine o povezanih kaznivih dejanjih. To je zato, ker ima večina čuvajev specializirano znanje o svojih delovnih področjih. Redarji bodo pogosto pomagali drugim državnim ali nacionalnim okoljskim oddelkom pri izvajanju raziskav na tem območju, kot je preverjanje kakovosti habitata in ocenjeno število populacije za določeno vrsto rib ali prostoživečih živali. Takšno delo jim pomaga povečati strokovno znanje in jih narediti učinkovitejše pri vsakodnevnem delu.