Kdor je kupil poceni nakit s fino prevleko iz plemenite kovine, je bil priča končnemu rezultatu galvanizacije. To je elektrokemična reakcija, ki se uporablja za nanašanje fine kovinske prevleke na predmet. Poleg izdelave nakita ima ta postopek pomembno uporabo v avtomobilski industriji za kromiranje ter v elektronski industriji za optiko in senzorje.
Postopek galvanizacije (imenovan tudi elektrodepozicija) je dokaj preprost. Za začetek se na predmet, ki bo prevlečen, nanese negativni naboj. Predmet nato potopimo v raztopino soli kovine, ki bo uporabljena za oblaganje predmeta. Od tam je preprosto stvar privlačnosti; kovinski ioni soli so pozitivno nabiti in jih privlači negativno nabit predmet. Ko se povežejo, se pozitivno nabiti ioni spet vrnejo v svojo kovinsko obliko, kar povzroči novo galvaniziran predmet.
Nadzor debeline prevleke se običajno doseže s spreminjanjem časa, ki ga predmet preživi v raztopini soli. Dlje ko ostane v kopeli, debelejša je lupina. Seveda mora biti v kopeli tudi ustrezna količina kovinskih ionov, da se predmet nadaljuje. Oblika predmeta bo vplivala tudi na debelino, ostri vogali pa bodo debelejše kot vdolbine. To je posledica električnega toka v kopeli in njegove gostote teče okoli vogalov.
Pred galvanizacijo predmeta ga je treba temeljito očistiti in polirati vse madeže in praske. Kot smo že omenili, bodo vdolbine manj kot ostri vogali, zato bo praska postala bolj izrazita, namesto da bi se zgladila s prevlečenim materialom.
Proces je bil razvit na začetku 20. stoletja in se še danes razvija. Številni običajni predmeti, kot so pločevinke, so dejansko galvanizirano jeklo z zaščitno plastjo kositra. Medicinska znanost je eksperimentirala tudi s tehniko, da bi ustvarila sintetične spoje s prevleko, in z galvaniziranimi materiali je bil dosežen nov napredek v elektroniki.