Funkcija skupnih stroškov je ekonomski ukrep, ki podjetju pomaga oceniti svojo dobičkonosnost. Podobno kot pri računovodskih pravilih so skupni stroški vsota skupnih stalnih stroškov in skupnih spremenljivih stroškov. Podjetje lahko določi svojo dobičkonosnost tako, da skupne stroške odšteje od celotnega prihodka, pri čemer ostane skupni gospodarski dobiček. Funkcija skupnih stroškov ponuja grafikone, ki izhajajo iz različnih formul, ki zagotavljajo slikovne reference za oceno naraščajočih ali padajočih donosov podjetja. Ekonomisti ali analitiki podjetniških financ običajno zagotovijo te informacije za podjetje.
Osnovna formula za funkcijo skupnih stroškov je skupni stroški enaki stalnim stroškim plus X-krat spremenljivih stroškov. X predstavlja število enot, ki jih podjetje proizvede v določenem časovnem obdobju. Podjetje lahko vključi različne vrednosti v X, da bi poiskalo najboljše spremenljive stroške za formulo skupnih stroškov. Diagrami skupnih stroškov, izpeljani iz te formule, izhajajo iz delitve dolgoročnih skupnih stroškov – drugo ime za skupne stroške v ekonomiji – z X, kar ima za posledico dolgoročne povprečne stroške. To je bistveno za prikaz ekonomskih stroškov in donosov.
Ekonomisti in analitiki podjetniških financ ponavadi rišejo bodisi dolgoročne skupne stroške podjetja bodisi dolgoročne povprečne stroške. Izračuni so pogosto precej tehnični, kar ima za posledico analizo, ki je izven obsega tega članka. Smer črt na grafikonu pa je najbolj pomembna pri tej analizi. Podjetje lahko vodi evidenco o grafikonih za izvedbo analize trenda ali primerjalnega pregleda. Zunaj podjetja so ti grafikoni dokaj nesmiselni za zunanje deležnike.
Prvi grafikon v funkciji skupnih stroškov se dviga od spodaj levo proti navzgor desno na pravokotnem grafikonu. Rezultat iz tega grafa je, da podjetje ustvarja stalne donose iz poslovanja. To se zgodi tudi, ko ima podjetje ravno črto na grafikonu, kjer sta dolgoročni povprečni stroški in dolgoročni mejni stroški enaki. Spet so pod temi pogoji možni stalni donosi. Ta dva grafikona sta pogosta v poslovanju.
Ko se dolgoročni skupni stroški rahlo nagnejo navzgor in v desno, podjetje doživi naraščajoče donose. Naklon črte je pogosto rahlo narašča v daljšem časovnem obdobju. Povečanje donosnosti se pojavi tudi, ko se dolgoročni povprečni stroški in dolgoročni mejni stroški podjetja začnejo na levi strani grafikona, se znatno znižajo in se nato premaknejo v desno ob rahlem znižanju. To so tudi pomembni grafikoni v smislu ekonomske analize in funkcije skupnih stroškov.