Fundoplikacija je kirurški poseg, ki se izvaja za zdravljenje simptomov gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB), ki so posledica hiatalne kile in oslabljenega spodnjega ezofagealnega sfinktra. Posamezniki, ki se niso pozitivno odzvali na tradicionalno zdravljenje z zdravili za simptome GERB, se štejejo za verjetne kandidate za ta postopek. Kot pri vsakem medicinskem posegu obstajajo tveganja, povezana s fundoplikacijo, o katerih se je treba pogovoriti s kvalificiranim izvajalcem zdravstvenih storitev, preden se odločite za to možnost zdravljenja.
Posamezniki, ki imajo zaradi simptomov GERB hudo zgago, hudo vnetje požiralnika ali zožitev požiralnika, so na splošno kandidati za operacijo fundoplikacije. Za operacijo se lahko odločijo tudi tisti, ki niso doživeli lajšanja simptomov GERB z uporabo tradicionalnih zdravil. Posamezniki, ki so razvili dodatne simptome, kot so hripavost, vztrajen kašelj ali astma, lahko kljub tveganju opravijo operacijo, da bi ublažili simptome in nelagodje.
Kirurški poseg zahteva uporabo splošne anestezije in vključuje prestavljanje in šivanje zgornjega dela želodca, znanega kot fundus, okoli požiralnika. Premestitev želodca omogoča lažji prehod požiralnika skozi želodec in krepi ventil, ki povezuje oba, imenovan spodnji ezofagealni sfinkter, ki je pomemben pri preprečevanju kopičenja kisline. Obstoječa hiatalna kila se med posegom popravi, da se pri posamezniku ublažijo simptomi refluksa kisline. Med posegom se kila odstrani iz predela prsnega koša in jo ponovno namesti v trebuh ter zašije. V nekaterih primerih se lahko odprtina diafragme zategne, da se zmanjša možnost ponovitve hiatalne kile.
Fundoplikacija se običajno izvaja z rezi v trebuhu. V primerih, ko ima posameznik prekomerno telesno težo, se postopek lahko izvede skozi prsni koš. Posamezniki, ki imajo običajno operacijo, ki zahteva en sam velik rez, narejen s skalpelom, bi morali pričakovati daljšo hospitalizacijo in dolgotrajno okrevanje. Pri laparoskopskem izvajanju se v trebuhu naredi več majhnih rezov, postopek pa se izvede s pomočjo laserja. Prednosti laparoskopskega postopka so krajše bivanje v bolnišnici, manj pooperativnega neugodja in krajši čas okrevanja.
Postopek se redko izvaja pri starejših osebah, ki so v slabem zdravju ali imajo simptome, ki jim operacija morda ne bo koristila. Posamezniki z oslabljenim požiralnikom prav tako niso verjetno kandidati za fundoplikacijo, saj lahko poseg le zaplete njihovo stanje. V nekaterih primerih se lahko izvede delni postopek, da se olajšajo simptomi pri posameznikih, ki ne morejo opraviti operacije fundoplikacije.
Tveganja, povezana s fundoplikacijo, vključujejo težave s požiranjem, okužbo in prekomerno krvavitev. Posamezniki, pri katerih je operacija izvedena laparoskopsko, lahko doživijo pooperativno stanje, ko se požiralnik premakne, kar povzroči izgubo opore ventila med požiralnikom in želodcem. Tveganja, povezana z uporabo splošne anestezije, vključujejo srčni napad, nihanje krvnega tlaka, možgansko kap in aritmijo.