Financirani dolg predstavlja znesek dolgoročnega dolga, ki ga ima podjetje v svoji bilanci stanja. Nanaša se na obveznice ali druge dolžniške instrumente, ki bodo zapadli v več kot enem koledarskem ali fiskalnem letu. Alternativa je dolg brez kapitala in predstavlja posojila, ki zapadejo v plačilo v manj kot enem letu. Dolžnik je dolžan plačevati obresti na dolg svojim posojilodajalcem v času trajanja posojila. Presežek financiranega dolga v bilanci stanja podjetja lahko zavira rast in dolžniško sposobnost tega subjekta ali njegovo sposobnost pridobivanja prihodnjih posojil.
Dolgoročni dolg je mogoče izmeriti na različne načine, eden od teh je razmerje, ki primerja financirani dolg s kapitalizacijo ali finančno strukturo. To je merilo dolgoročnih obveznosti družbe v primerjavi z lastništvom delničarjev. Za merjenje razmerja kapitalizacije podjetja se dolgoročni dolg deli z vsoto dolgoročnega dolga in lastniškega kapitala. Rezultat se pomnoži s 100, da dobimo odstotek, ki predstavlja, kolikšen delež celotne finančne strukture podjetja je zaradi dolgov.
Koeficient financiranja dolga in lastniškega kapitala podjetja predstavlja njegov dolgoročni dolg v primerjavi z lastniškim kapitalom. To je enačba, ki deli financirani dolg podjetja z njegovimi bilančnimi sredstvi. Rezultat, pomnožen s 100, je odstotek, ki predstavlja razmerje financiranega dolga. Na podlagi določenih parametrov, kot je panoga, v kateri podjetje deluje, se bodo merila za zdravo razmerje razlikovala. Nizek odstotek predstavlja stabilno bilanco stanja in predstavlja možnosti za razporeditev prihodnjega kapitala.
Visoka raven financiranega dolga v primerjavi z lastniškim kapitalom kaže odvisnost od dolga za financiranje dolgoročnega poslovanja podjetja, kar bi lahko omejilo prihodnjo rast in povzročilo neodobravanje delničarjev. Medtem ko je nekaj dolga v bilanci stanja morda potrebno, bi lahko bil prevelik del tega še posebej škodljiv v težkih gospodarskih časih, saj je podjetje dolžno plačati obresti svojim upnikom. Prav tako bi lahko omejil dostop podjetja do več posojil po ugodnih obrestnih merah.
Obstajajo različne vrste zadolženosti, vključno z dolgoročnim dolgom, kratkoročnim dolgom in poslovnimi obveznostmi, ki so vse ločeno kategorizirane v bilanci stanja podjetja. Pri obravnavanju dolga podjetja lahko finančni analitiki te posojilne obveznosti opišejo na enega od več načinov. Naloga analitikov je, da raziskujejo, analizirajo in ocenjujejo podjetja na podlagi meril, ki vključujejo dolg in lastniški kapital.
Analitik, ki zavzame liberalno stališče do dolga, se nanaša samo na financiran dolg podjetja. Bolj zmerno mnenje obravnava tako dolgoročne kot kratkoročne obveznosti. Analitiki, ki gledajo na dolg podjetja konzervativno, poleg odloženih davkov in prihodnjih upokojitev zaposlenih upoštevajo njegove dolgoročne in kratkoročne obveznosti.