Ko vam iz ust priletijo besede, ki jih niste nameravali, ste jih dejansko mislili v nekem globoko potlačenem delu sebe? So izraz napol zavestnih ali potlačenih želja ali preprosto spodrsljaj? Tem nenamernim besedam in besednim zvezam damo ime Freudovski spodrsljaj, s čimer izrazimo, da nekje globoko v sebi mislimo tisto, česar nismo hoteli povedati. Sigmund Freud je ta pojav opisal in ga v nemščini imenoval Fehlleistung, v angleščini pa parapraxis.
Besedi se prevajata kot napačno dejanje in drugo dejanje, Freudova razlaga za zdaj imenovani Freudovski spodrsljaj pa je, da so ti besedni spodrsljaji pogosto pomenili osnovno namero, tudi če so bili spodrsljaji zelo majhni. Za analitika so bili takšni spodrsljaji odlična novica, saj bi lahko dali analitiku smer, v kateri naj začne terapijo, ali nakazali nekaj v bolnikovem umu, o čemer je potrebna razprava. Za razliko od današnjega časa, kjer je freudovski spodrsljaj mogoče videti kot pogosto spolno motiviran ali izraža dvosmisel, Freud tem stvarem ni nujno pripisoval spolne motivacije. Namesto tega so bili preprosto okno, ki bi lahko odražalo globlji pomen ali način, kako priti do občutkov za besedami.
Včasih se Freudov zdrs napačno interpretira kot izraz naših nezavednih želja. To je težko razumeti, če freudovsko analizo jemljete resno, saj ego ni mogel tako zlahka dostopati do nezavednega uma. Namesto tega je treba te spodrsljaje razumeti kot izražanje potlačenih želja, ki niso tako globoko vpete v nezavedne miselne procese. Morda so napol zavestni, vendar jih oseba, ki naredi freudovski spodrsljaj, ne zaveda v celoti.
Po drugi strani pa je Freudova teorija nedokazana. To, kar rečemo, je lahko posledica tega, kakšnega jezika smo se naučili, preprostih napak pri govoru ali slovnični obdelavi, izčrpanosti, prekomerne uporabe alkohola ali številnih drugih stvari. Poleg tega, če tolmačenje spodrsljaja pripade drugi osebi, je lahko njegova razlaga jezika popolnoma drugačna od govorčeve. Če nekdo vedno razlaga jezik drugih ljudi kot nekako spolno utemeljen, je mogoče, da je spodrsljaj na strani tolmača in ne govorca.
V sodobnem pomenu izraza Freudov zdrs ni preveč analiziran. Če pomotoma rečemo nekaj narobe in se tega zavedamo, lahko hitro dodamo »freudovski spodrsljaj«, da se norčujemo iz lastnih jezikovnih napak. V tem smislu se lahko šalimo o svojem namenu ali pa smo resni. Veliko je odvisno od okoliščin, v katerih pride do takih zdrsov.