Francoščina je romanski jezik, ki ga po vsem svetu govori več kot 260 milijonov ljudi, zaradi česar je 5. najbolj govorjeni jezik in 3. najbolj govorjeni med romanskimi jeziki, za portugalščino in španščino. Včasih je veljal za »jezik sveta«, čeprav je v zadnjih letih angleščina na nek način nadomestila to vlogo. Francoščina je uradni jezik v Beninu, Burkini Faso, Burundiju, Kanadi, Srednjeafriški republiki, Čadu, Komorih, Kongu, Slonokoščeni obali, Demokratični republiki Kongo, Gvineji, Luksemburgu, Madagaskarju, Maliju, Monaku, Nigru, Ruandi, Senegalu , Sejšeli, Švica, Togo in Vanuatu. Široko se govori tudi v številnih starih francoskih teritorialnih posestvih, vključno z Laosom, Kambodžo in Vietnamom.
Ta jezik je povezan z drugimi romanskimi jeziki, kot so široko razširjeni italijanski, španski in portugalski jeziki. Izvira iz latinščine in si kot taka deli veliko besedišča in slovnice z drugimi jeziki, ki izvirajo iz latinščine. Čeprav francoščina običajno ni razumljiva brez študija govorcem drugih romanskih jezikov ali obratno, je pogosto dovolj sorodnih besed, da je mogoče razbrati nekaj pomena.
Francoščina je zaradi velikega števila sorodnih jezikov in razmeroma preproste slovnice eden od jezikov, ki jih je angleško govoreče jezike lažje naučiti. Jezik je močno vplival na angleščino med in po normanski osvojitvi Anglije, zato ima angleščina med romanskimi jeziki največje število sorodnih s francoščino.
Zunaj Francije je francoščina najbolj razširjena v Kanadi. Več kot 10 % svetovnih govorcev tega jezika živi v Kanadi, večina jih živi v provinci Quebec. Zaradi široke uporabe in precej glasnih političnih skupin je francoščina uradni jezik poleg angleščine v Kanadi, vsi izdelki in znaki pa morajo biti natisnjeni v obeh jezikih. V provinci Quebec je francoščina edini uradni jezik in ima ta status od leta 1974.
Dolgo časa je bila francoščina poleg latinščine obravnavana kot jezik mednarodnega učenja in v tem jeziku je bilo objavljenih veliko znanstvenih člankov in revij. Videli so ga tudi kot jezik kulture in veliko število pisateljev – tudi tistih, ki so govorili angleško – je sestavilo velika dela v francoščini kot primarnem jeziku. Pravzaprav izraz, ki ga uporabljamo za označevanje jezika, ki ga uporablja veliko število govorcev, ki si ne delijo maternega jezika, lingua franca, preprosto pomeni »francoski jezik«.
Odkar so po drugi svetovni vojni postale Združene države kot globalna poslovna in znanstvena sila, je angleščina počasi nadomeščala francoščino kot lingua franca znanstvenega in korporativnega sveta, hitro pa sta se pojavila tudi kitajščina in japonščina. . Za mnoge v umetnosti pa francoščina še vedno velja za jezik izbire. Uživa tudi sloves »jezika ljubezni«, zaradi zaznane gladkosti in bleščeče narave svojega zvoka. Pogosto se reče, da je poezija v francoščini bolj naravna, zaradi metra, ki mu jezik teži, in stavčnih struktur, ki najbolj ustrezajo.