Fotonski procesorji so ena praktična uporaba nastajajočega področja fotonike. Pri fotoniki se svetloba uporablja kot medij za prenos informacij. Fotonika deluje na frekvencah reda več sto terahercev.
Intel je začel delati na popolnoma silikonskih laserjih, za katere upajo, da bodo kmalu lahko uporabljali svetlobo (namesto električnih tokov) za premikanje podatkov. Številna novoustanovljena podjetja razvijajo različne tehnologije, da bi izkoristila situacijo, ko bo glavni trg naredil premik.
Luxtera, eno od teh startupov, je predvidelo proizvodnjo optičnega modulatorja, ki bo uporabljen za pretvorbo elektronov v fotone za uporabo v fotonskih procesorjih. Napovedujejo procesorje, ki hitro dosežejo hitrost do 10 GHz, kar je desetkrat več kot je Intel razpravljal za svoje najnovejše optične modulatorje.
Luxtera je začela sodelovati s proizvajalcem mikroprocesorjev Freescale Semiconductor na njihovi tehnologiji, Freescale pa je že predstavil nekaj inženirskih vzorcev. Ti vzorci uporabljajo podobno tehnologijo, ki se uporablja v mikroprocesorju G4 (130-nm proces SOI). Člana njihovega odbora sta Nobelov nagrajenec Arno Penzias in Eli Yablonovitch (profesor UCLA, ki je razvil fotoelektrične kristale).
Ker tradicionalne oblike procesorjev dosegajo potrebno mejo pasovne širine, fotonski procesorji ponujajo način, da te omejitve ne samo prekinejo, temveč tudi resnično razbijejo. Trenutno so stroški precej visoki, a z vsemi glavnimi akterji v industriji, ki veliko vlagajo v razvoj fotonske obdelave, bodo cene nedvomno precej hitro padle, ko se proizvodnja začne.
Sprva je verjetno, da se bodo fotonski procesorji uporabljali samo v vrhunskih superračunalnikih za izdelavo praktično nezlomljive kriptografije in pri procesorsko intenzivnem upodabljanju za visokoproračunske filme in sekvence iger. Vendar naj bi se ta tehnologija hitro spustila na raven potrošnikov in lahko upamo, da bomo do leta 10–2010 videli 2015-GHz procesorje po dostopni ceni. Aplikacije so za takšno tehnologijo skoraj neomejene.