Forenzična znanost je široka disciplina znotraj znanosti in skupnosti organov pregona, ki uporablja znanost za odgovore na vprašanja, ki se nanašajo na pravne situacije, vključno s kazenskimi in civilnimi zadevami. Znotraj forenzične znanosti obstaja več posameznih disciplin, od forenzične antropologije do forenzične veterine. Strokovnjaki na tem področju so del starodavne tradicije, v kateri se dejstva sodnih primerov analizirajo na znanstveni način, da se pridobijo informacije, ki jih je mogoče uporabiti v preiskavi in morebitnem pregonu.
Številne kulture imajo dolgo zgodovino uporabe forenzične znanosti v sodnih preiskavah, od Arhimeda, ki je uporabil informacije o vzgonu, da bi dokazal, da je zlata krona ponaredek, do kitajskih preiskovalcev, ki so preganjali kriminalce tako, da so osumljence prosili, naj jim predstavijo kmetijska orodja in čakali, da vidijo. na katerih so se naselile muhe, kar kaže na prisotnost krvi. Zanimanje za forenzične vede je eksplodiralo v 20. stoletju s splošnim napredkom znanstvenega znanja, vključno z razvojem orodij, kot sta analiza DNK in kompleksna kemična analiza, ki se je izkazala za neprecenljivo za forenzično znanost.
Na področju forenzične biologije, ki uporablja biologijo za žive organizme, vpletene v kazenske zadeve, lahko najdemo forenzično botaniko, forenzično odontologijo, forenzično entomologijo, forenzično patologijo, veterinarsko forenziko in forenzično antropologijo. Nekateri drugi primeri področij v forenzični znanosti vključujejo forenzično psihologijo, forenzično meteorologijo, forenzično kemijo, forenzično inženirstvo, forenzično psihiatrijo, forenzično geologijo, forenzično fotografijo, forenzični pregled dokumentov, forenzično kemijo, digitalno forenziko in forenzično arheologijo.
Strokovnjaki forenzične znanosti imajo obsežno usposabljanje na svojem strokovnem področju, združeno z usposabljanjem za ravnanje z dokazi za ohranjanje verige skrbništva in celovitosti dokazov. So vešči vrednotenja dokazov s kraja zločina z uporabo načel znanstvene metode in lahko ustvarijo poročila, ki temeljijo na dejanskem materialu, ki lahko pomaga pripadnikom organov pregona najti kriminalce in jih uspešno obsoditi. Na sodišču lahko pričajo tudi o tem, kako so bili dokazi zbrani, obdelani in analizirani ter o vrstah opreme, ki se uporablja v forenzičnih laboratorijih za zbiranje informacij iz dokazov.
To polje še zdaleč ni čarobna krogla. Za pridobitev koristnih rezultatov od forenzika lahko potrebujete čas in potrpežljivost, forenziki pa niso nezmotljivi. Nekatere prakse v tej disciplini so bile postavljene pod vprašaj in izpodbijane na pravni podlagi, še posebej, ko so bile nove, nekateri zgodovinski trendi v forenzični znanosti pa so bili trdno razkrinkani, kot je frenologija, študija izboklin na človeški glavi za pridobitev vpogled v značaj.