Foramina lobanje se nanaša na več lukenj, prehodov ali kanalov v tem delu skeletnega sistema. Izraz “foramina” je množinska različica “foramena”, ki je anatomski izraz, ki se uporablja za odprtine, ki nosijo ali povezujejo različne vrste arterij, žil in živcev v telesu. Tisti v lobanji se ne razlikujejo, saj so pomembni pri shranjevanju teh organov.
Večino lobanjskih lukenj najdemo v sfenoidni kosti. Ime je dobil po svoji klinasti obliki in pomaga pri oblikovanju orbit, kjer se nahajajo oči in njeni spremljajoči deli. Tu lahko najdete optični kanal, zgornjo orbitalno razpoko, foramen rotundum, foramen ovale, foramen spinosum in foramen lacerum. Foramen lacerum v obliki trikotnika je še posebej značilen za namestitev notranjih karotidnih arterij, ki oskrbujejo možgane s krvjo.
Druga glavna mesta za lobanjske luknje vključujejo čelno, etmoidno, temporalno in okcipitalno kost. Čelna kost, ki obsega čelo, ima dve odprtini: supraorbitalni foramen in foramen cecum, od katerih slednji tvori greben čelne kosti. Etmoidna kost, ki deluje kot pregrada med možgani in nosno votlino, ima tri odprtine: odprtino kribriformne plošče, sprednji etmoidalni foramen in zadnji etmoidalni foramen.
Ob straneh in na zadnji strani lobanje je temporalna kost, ki vsebuje notranji slušni kanal za prenašanje živcev do določenih delov ušes. Na zadnji strani lobanje, v spodnjem delu, se nahaja tudi okcipitalna kost. Ta del lobanje ima foramen magnum, v katerem se nahaja spodnji del možganskega debla, imenovan podolgovata medula.
Nekatere lobanjske luknje dejansko tvori več kot ena vrsta lobanjske kosti. Na primer, čeljust, ki ima infraorbitalni foramen ter incizivni foramen in kanale, je tudi mesto manjše palatinske odprtine in spodnje orbitalne razpoke, ki si jo deli s palatinsko kostjo oziroma sfenoidno kostjo. Mala palatinska odprtina služi kot tunel male nebne arterije, vene in živca. Spodnja orbitalna razpoka nosi vrsto žil in živcev, ki vključujejo dele pterigopalatinskega ganglija, ene od glavnih tkivnih mas glave in vratu. Nebna kost, ki tvori ustno streho in ločuje ustno in nosno votlino, ima poleg prej omenjenega manjšega dvojnika večji palatinski foramen.