Fonotaktika je posebna kombinacija črkovnih zvokov, ki so dovoljeni v določenem jeziku. Vsak jezik ali celo vsako narečje jezika ima svoj niz pravil, v katerih se govorci držijo. Fonotaktika je veja fonologije, ki preučuje zvočne strukture jezikov, ima pa tudi aplikacije v fonetiki, dejanski produkciji zvoka, pri sintetiziranem govoru in identifikaciji jezika.
Fonotaktiko jezika sestavljajo zvoki in umestitev zvokov, ki jih najdemo v njegovih besedah. Angleščino in svahili na primer urejajo zelo različna zdrava pravila. V angleščini se lahko beseda konča z zvokom “ng”, kot v “sing”, vendar se ne more začeti s tem zvokom. Svahili in drugi jeziki Bantu pa se lahko besede začnejo z »ng«. Svahili pogosto uporablja tudi kombinacijo črk »mz«, na primer v mzee, kar pomeni »starec«. Ta kombinacija zvokov je v angleščini zelo redko najdena in nikoli na začetkih besed.
Fonotaktika vpliva tudi na strukturo in poudarek zlogov v jeziku. Skoraj vsaka francoska beseda ima na primer poudarek na zadnjem zlogu. V grščini je poudarek med drugimi dejavniki odvisen od dolžine končnega samoglasnika v besedi. Ko govori svoj materni jezik, je človek pogosto sposoben intuitivno postaviti poudarek na pravilnem zlogu, tudi če bere neznano besedo.
Obvladovanje fonotaktike novega jezika je velik del učenja jasnega in natančnega govora v tem jeziku. Na primer, ko se mu v svahiliju predstavi beseda mzee, bi lahko neznanega govorca zamikalo, da bi med oba soglasnika vstavil samoglasnik in ga izgovoril »muzee«. Govorec, ki je bolj spreten v fonotaktiki svahili, je manj verjetno, da bi naredil to napako.
Jezikoslovci uporabljajo študij fonotaktike v različnih praktičnih aplikacijah. Računalnik, ki je bil programiran za razumevanje fonoloških struktur danega jezika, lahko uporabi tehnologijo pretvorbe besedila v govor, da zagotovi razumno razumljiv govorni izhod. Večino časa bo lahko poudaril pravilen zlog stavka, na primer, tudi če vnos vsebuje neznane besede.
Druga uporaba fonotaktike je pri identifikaciji jezika. Večina ljudi bi lahko razlikovala med kitajščino in francoščino, če bi slišala vzorec vsakega, tudi če dejansko ne govorijo nobenega jezika. Eden od ciljev raziskav na tem področju je naučiti računalnik delati enako: prepoznati strukturo zlogov in črkovnih kombinacij, ki temeljijo na jeziku. Ta tehnologija bi se lahko uporabljala v kadrovskih službah, vladi in drugih področjih.