Fluorescenca triptofana, ki jo opazimo v beljakovinah, ki vsebujejo aminokislino triptofan, je pojav, ki se pojavi, ko je triptofan izpostavljen ultravijolični (UV) svetlobi. Elektroni v triptofanu se z UV absorpcijo vzbudijo v višje energijsko stanje in nato spet spustijo v osnovno stanje, pri čemer oddajajo fluorescenco. Triptofan je intrinzično fluorescenčna komponenta beljakovin in ima številne aplikacije v biokemiji, kjer se uporablja kot sonda za preučevanje zlaganja in obnašanja beljakovin.
Triptofan je kot ena od več aminokislin organska molekula, ki se v verigah povezuje z drugimi aminokislinami in tvori beljakovine. Je tudi ena od 10 esencialnih aminokislin v prehrani ljudi. Kemično je triptofan aromatičen, kar pomeni, da njegova molekularna struktura vključuje obroč atomov, povezanih tako, da omogoča kroženje elektronov okoli obroča. Elektroni v tej obročni strukturi absorbirajo UV svetlobo, kar omogoča fluorescenco triptofana.
Elektroni v atomu ali molekuli običajno obstajajo v najnižjem možnem energijskem stanju, osnovnem stanju. Ko elektron absorbira energijo fotona ali svetlobnega delca, energija tega fotona povzroči, da elektron skoči v višje energijsko stanje – vzbujeno stanje. Vzbujeni elektron se vrne v osnovno stanje z oddajanjem energije, pogosto v obliki svetlobe, znane kot fluorescenca. Primer tega procesa je fluorescenca triptofana.
Ultravijolična svetloba, enaka vrsta svetlobe, ki jo najdemo v sončni svetlobi, človeškemu očesu ni vidna. Njegove valovne dolžine so prekratke, da bi jih človek lahko zaznal vizualno, in segajo od 10 nanometrov (nm) do 400 nm v dolžino. Triptofan lahko absorbira valovne dolžine svetlobe do dolžine 280 nm in oddaja nekoliko daljše valovne dolžine v spektru, pri čemer je večina emisij pri dolžini približno 320 do 375 nm.
Organske spojine, vključno s triptofanom, analizirajo v laboratorijih z uporabo tehnike, znane kot fluorescenčna spektroskopija. Žarek UV svetlobe je usmerjen v preučevano beljakovino ali molekularno strukturo, kar povzroči, da se njeni elektroni vzbudijo. Nato se izmeri valovna dolžina fluorescence, ki jo oddajajo elektroni, ko padejo v osnovno stanje. Fluorescenčna spektroskopija je lahko uporabna pri preučevanju zložene strukture beljakovin.
Fluorescenca triptofana je tudi orodje za analizo biokemičnih spojin. V medicinskih raziskavah se na primer fluorescenca triptofana včasih uporablja kot sonda za ugotavljanje, kako se beljakovine v tkivih ali krvi obnašajo ali vežejo z drugimi molekulami. Razlike v valovnih dolžinah fluorescence lahko kažejo na kemične spremembe v neposrednem okolju triptofana.