Flufenazin dekanoat je antipsihotično zdravilo, ki se uporablja predvsem pri zdravljenju shizofrenije in bipolarne motnje. Flufenazin dekanoat, ki je član družine zdravil piperazina, se daje z injekcijo, ki traja približno dva do tri tedne. Zdravilo je dolgodelujoča različica antipsihotika flufenazina.
Po injiciranju zdravilo začne učinkovati v enem do treh dneh. Bolniki, ki jemljejo flufenazin dekanoat, običajno opazijo razliko dva do štiri dni po injiciranju. Zdravnik vedno pozorno spremlja zdravilo, saj se vsak bolnik različno odzove na njegove močne učinke. Zdravniki niso prepričani, kako natančno deluje flufenazin dekanoat v možganih. Ena šola misli nakazuje, da deluje tako, da blokira dopaminske receptorje in proizvodnjo hormonov “boj ali beg”.
Flufenazin dekanoat se običajno predpisuje samo bolnikom z dolgotrajno duševno boleznijo ali pogostimi recidivi. Najpogosteje se uporablja pri zdravljenju kroničnih oblik shizofrenije in hudih maničnih obdobij bipolarne bolezni. Bolniki, ki jemljejo zdravila, pogosto opazijo veliko manj pojavov halucinacij, zablod in drugih nenavadnih psihoz.
Injekcija flufenazin dekanoata se daje bodisi pod kožo ali neposredno v mišico za hitrejšo absorpcijo. Pri večini bolnikov injekcijo da zdravnik ali drug zdravstveni delavec – čeprav si v nekaterih primerih injekcije dajejo sami, bolnike pa naučijo, da si injicirajo sami v domačem okolju. Flufenazin dekanoat je rumene barve in se ne predpisuje otrokom, mlajšim od 12 let.
Bolnike, ki jemljejo flufenazin dekanoat, spodbujamo, da zdravilo redno jemljejo, kar pomeni, da se držijo urnika odmerjanja, ki vključuje bodisi izlete k zdravniku na injekcije ali samozdravljenje doma. Zdravstveni delavci poudarjajo pomen jemanja flufenazinijevega dekanoata, kot je predpisano, in ne preskakovanje odmerkov, saj lahko to močno vpliva na zdravje in dobro počutje bolnika. Tudi če se bolnik počuti bolje, zdravniki svetujejo, naj nadaljuje z jemanjem zdravila.
Kot pri vseh antipsihotikih ima tudi flufenazin dekanoat seznam možnih stranskih učinkov. Slabost, omotica, zaspanost, izguba apetita in občutljivost na mestu injiciranja so nekateri najbolj dokumentirani neželeni učinki tega zdravila. Ti učinki so običajno okrepljeni pri starejših bolnikih. Tardivna diskinezija, motnja, za katero je značilno hudo, ponavljajoče se gibanje telesa, in nevrološka motnja nevroleptični maligni sindrom (NMS) sta izjemno redki.