V politiki je vodja skupine član zakonodajne skupine, ki jo izvolijo njegovi kolegi, da jih zastopa v uradni funkciji. To je lahko na tleh zbornice, na zasebnih pogajanjih in pred novinarji. V dvostrankarskem sistemu in predvsem v ameriški vladi tako večinska kot manjšinska stranka izvolita svojega vodjo.
Vodja skupine je vodja zakonodajne vodstvene skupine svoje strani. Ta skupina lahko vključuje tudi bič poslanske skupine, sekretarja poslanske skupine, upravitelja poslanske skupine, predsednika odbora za proračunska sredstva in predsednika odbora za politiko. V predstavniškem domu ZDA lahko vključuje tudi predsednika doma, ki je izvoljen z večino in moderira razpravo in glasovanje.
Skoraj vsi zakonodajni organi ZDA so zdaj sprejeli podobne zakonodajne modele vodenja. V drugih državah so zapolnjene podobne vloge, čeprav imajo delovna mesta različna imena. V Angliji, na primer, imajo voditelji manjšinskih strank pred svojimi naslovi dodano ime senca.
Čeprav to ni zapisano v ameriško ustavo, so se člani tako zgodnjega senata kot predstavniškega doma srečali s potrebo po izvolitvi tiskovni predstavnik, ki bi jih zastopal med razpravo. Na zvezni ravni so bili voditelji prvega nadstropja izvoljeni na prelomu 20. stoletja in uradno priznani v 1920-ih. Pred tem so postopke na parketu praviloma neuradno vodili šefi nacionalne stranke, pa tudi predsedniki najmočnejših odborov.
Voditelji se skupaj z drugimi vodstvenimi položaji izvolijo na začetku vsake zakonodajne seje. Tisti, ki so bili izvoljeni, služijo do konca seje, in dokler je posameznik ponovno izvoljen, na splošno ni omejitve glede tega, kako dolgo lahko deluje na kateri koli vodstveni funkciji.
Vodja etaže ima številne uradne dolžnosti, povezane z zakonodajnim postopkom. Vodja večine se na koncu odloči, katere račune bo objavil in v kakšnem vrstnem redu. Običajno ima zadnjo besedo, pri kateri se predlogi zakona premikajo po odboru, in pri govoru ima v predstavništvu ali senatu prednost pred drugimi člani.
Čeprav se njihova natančna pravila razlikujejo, tako v Parlamentu kot v senatu običajno obstaja strog vrstni red, po katerem lahko zakonodajalci govorijo na tleh. Na splošno najprej spregovori vodja večine, sledi vodja manjšine, ki so predlagatelji obravnavanega zakona, sledijo pa mu vsi ostali. Vodja večine ima torej pri prvem govoru pravico predlagati amandmaje in druge začetne predloge v zvezi z zakonodajo ter lahko usmerja potek razprave.
Poleg svojih uradnih odgovornosti imajo vodje parkov tudi številne naloge, ki se izvajajo v neformalni vlogi. Ti lahko vključujejo zbiranje sredstev in nastope pred novinarji. Ti uradniki običajno dajejo tudi svoj prispevek k odločitvam v zvezi z imenovanjem predsednikov odborov in podobno.