Upogibalka podlakti je katera koli skupina mišic, ki se nahaja v sprednjem delu podlakti, ki je odgovorna za upogibanje zapestnega sklepa. Tu najdemo osem mišic, od katerih jih šest sodeluje pri upogibanju zapestja ali dejanju vlečenja dlani proti komolcu. Mnogi od teh izvajajo tudi druga dejanja v podlakti in roki, in sicer addukcijo in abdukcijo, ali mahanje z roko iz strani v stran ali upogibanje prstov.
Osem mišic v sprednjem predelu lahko razdelimo na površinske in globoke mišice ali tiste, ki sestavljajo plast, ki je najbližja koži, in tiste, ki sestavljajo plast, ki je najbližja kosti. V površinski plasti se nahajajo radialni flexor carpi, palmaris longus, flexor carpi ulnaris in pronator teres, ki rotira podlaket z dlanjo navzdol, vendar ni fleksor podlakti. V globoki plasti so flexor digitorum superficialis, flexor digitorum profundus, flexor pollicis longus in pronator quadratus. Ta zadnja mišica izvaja tudi pronacijo roke na zapestju in prav tako ni fleksor podlakti.
Od treh upogibalnikov podlakti, ki se nahajajo površinsko v sprednjem predelu, je palmaris longus, ki se nahaja sredinsko na notranji strani podlakti, izključno odgovoren za upogibanje podlakti. Radialis flexor carpi, ki se nahaja bočno ali na zunanji strani palmaris longus, je poleg upogibanja vključen v abdukcijo zapestnega sklepa ali mahanje z roko proti strani palca. Na notranji strani palmaris longus je flexor carpi ulnaris, ki upogiba in aducira zapestje ali maha z roko proti strani mezinca.
Flexorji podlakti, ki se nahajajo globoko v sprednjem predelu, poleg tistih na zapestju izvajajo dejanja v roki. Čeprav je fleksor zapestnega sklepa, je flexor digitorum profundus v veliki meri odgovoren za upogibanje štirih prstov in se nahaja proti mezinasti strani podlakti. Podobno deluje flexor digitorum superficialis, ki se tehnično nahaja vmesni med površinskimi in globokimi mišicami, tako na prste kot na zapestje. Dolgi fleksor pollicis, ki se nahaja na strani palca, upogiba palec in pomaga kot upogibalka podlakti.
Prekomerna obremenitev zlasti teh treh mišic, na primer pri upogibanju zapestja in prstov za tipkanje po tipkovnici, je pogosto vzrok za sindrom karpalnega kanala. Ponavljajoči se stres na kite teh mišic, kjer te prehajajo skozi zapestje, skozi odprtino med zapestnimi kostmi, znano kot karpalni kanal, lahko povzroči otekanje, vnetje in posledično povečanje teh tkiv. Takšno povečanje kit lahko povzroči stiskanje srednjega živca, ki prav tako prehaja skozi karpalni kanal in služi roki, ter posledično bolečino, mravljinčenje in odrevenelost, povezane s tem stanjem.