Obstaja veliko različnih vrst ustrahovanja, od zasmehovanja do verbalne zlorabe do dejanskega fizičnega napada. Fizično ustrahovanje vključuje dejanski telesni stik med nasilnikom in njegovo žrtev z izrecnim namenom ustrahovanja ali nadzora nad žrtvijo. To lahko vključuje brcanje, grizenje, udarjanje, praskanje ali rokoborbo žrtve, dokler se ta popolnoma ne podredi ali ne more maščevati. To bi lahko vključevalo tudi uporabo nesmrtonosnega orožja za povzročitev dodatne škode ali grožnjo s smrtonosno silo, če se žrtev še naprej upira ali je ne prestraši. Ustrahovanje pa ni omejeno na šolsko igrišče. Lahko se pojavi tudi na delovnem mestu ali doma.
Od vseh oblik ustrahovanja predstavlja fizično ustrahovanje najbolj neposredno grožnjo resne poškodbe ali celo smrti žrtve. Ideja, ki stoji za tem, je vzpostaviti nasilnikovo superiornost in njegov nadaljnji nadzor nad žrtvijo. Žrtev bo prvi fizični napad najverjetneje preživela, vendar naj bi jo zaznana grožnja nadaljnjega ali stopnjevanja nasilja prestrašila, da ne bo ukrepala proti storilcu. Ta vrsta ustrahovanja je v veliki meri odvisna od žrtvine nepripravljenosti, da bi prestala še en napad ali storila karkoli, kar bi lahko sprožilo jezo nasilnika.
Za razliko od drugih oblik ustrahovanja fizično ustrahovanje pogosto pušča nedvoumno sled oprijemljivih dokazov proti nasilniku. Zlomljene kosti, modrice, ureznine ali praske lahko potrdijo, da se je fizični napad res zgodil, tudi če žrtev noče ali ne more identificirati svojega napadalca. Ustrahovana žrtev lahko zavrne poškodbe kot naključne ali povezane z delom, da se izogne nadaljnjim incidentom z ustrahovalcem na delovnem mestu ali na šolskem dvorišču. Fizično ustrahovanje nima le očitne fizične komponente, ampak tudi čustveni ali duševni vidik. Žrtve se lahko počutijo depresivne ali nemočne, ker se niso zmogle braniti pred nasilnikom.
Fizično ustrahovanje je pogosto težko ločiti od grobega ustrahovanja ali zadrege. Skupina mladostnikov se lahko na primer vključi v medsebojni boj kot družbeni obred ali pa vojaški naborniki uporabljajo fizično ustrahovanje kot vajo za ustvarjanje ekipe. Fizično ustrahovanje pa deluje le, če so možnosti v prid nasilnika. Fizično močnejši nasilnik mora biti sposoben v celoti izkoristiti nezmožnost svoje žrtve, da se upre. Za nasilnika je žrtev očitno manjvredna, ki jo je treba ustrahovati, da bi se podredila, ali pa jo je treba narediti neškodljivo.
Lahko je izziv obravnavati vprašanje fizičnega ustrahovanja, bodisi doma, na šolskem dvorišču ali na delovnem mestu. Nasilnik ima lahko resne čustvene težave ali težave z obvladovanjem jeze, ki jih je mogoče rešiti le s strokovnim svetovanjem. Ustrahovalec na delovnem mestu je lahko premeščen na drug oddelek ali pa se lahko izsiljevalec na šolskem dvorišču sooči z izključitvijo, vendar se njegovo ali njeno ustrahovanje verjetno ne bo ustavilo, dokler se ne odkrijejo osnovni razlogi za destruktivno vedenje in jih terapevtsko obravnavamo.