Fitoremediacija je oblika čiščenja okolja, ki vključuje uporabo rastlin in gliv. Čeprav je fitoremediacija lahko počasna in ima nekaj težav, ima nekaj izrazitih prednosti in znanstveniki jo nenehno izpopolnjujejo v upanju, da bi ustvarili več rešitev za globalno vprašanje onesnaževanja. Morda ste v vaši skupnosti videli nekaj primerov fitoremediacije, od sajenja hitro rastočega pokrova tal za preprečevanje izgube zgornjega sloja tal do uporabe gensko spremenjenih rastlin za izvlečenje težkih kovin iz skupine.
Koncept fitoremediacije je pravzaprav dokaj star, čeprav so ljudje spoznali morebitne posledice šele v poznem 20. stoletju. Kmetje že stoletja kolobarijo pridelke v obliki fitoremediacije, s čimer preprečujejo kopičenje potencialno nevarnih snovi v tleh in zemljo obogatijo z rastlinami, kot je fižol, ki fiksirajo dušik v tleh, da bi bil dostopen drugim rastlinam. Te prakse so rodile širšo prakso fitoremediacije, ki vključuje uporabo rastlin za aktivno odstranjevanje onesnaževal iz tal in vode.
Obstaja več oblik fitoremediacije. Številne rastline so sposobne absorbirati onesnaževala in jih shraniti, kar pomeni, da lahko ljudje posadijo drevesa ali rastline in jih nato odstranijo, potem ko so onesnaževala potegnili iz tal. Rastline se lahko uporabljajo tudi za nadzor širjenja onesnaženja. Nekatere rastline aktivno presnavljajo onesnaževala in jih razgradijo v neškodljive snovi, druge pa spodbujajo rast mikrobov, ki lahko presnavljajo onesnaževala.
Mimogrede, mikrobi se uporabljajo tudi pri sanaciji okolja. Več podjetij je dejansko izdelalo gensko spremenjene mikrobe, ki jedo stvari, kot so nafta in jedrski odpadki, v različnih okoljih pa se nenehno odkrivajo novi ekstremofilni organizmi. To nakazuje, da lahko bakterije na neki točki opravijo večino čiščenja okolja, pri čemer imajo enako vlogo, kot jo imajo že tisočletja.
Seveda ima fitoremediacija nekaj slabosti. Traja dlje kot nekatere tehnike sanacije okolja, zahteva potrpljenje in v nekaterih primerih namestitev opozorilnih napisov za prihodnje generacije. Fitoremediacija prinaša tudi tveganje vnosa nevarnih snovi v oskrbo s hrano, saj bi lahko uporabljene rastline uživali ali pa bi lahko služile kot vir hrane za prehranjevalne živali, če onesnaženo območje ni skrbno nadzorovano. Nekatere rastline tudi onesnažujejo, saj vnašajo onesnaževala, ki izražajo različne snovi, ki jih lahko prenaša voda ali veter.