Davčno zastopanje je proces, kjer posameznik zastopa podjetje v določenem letu in v določenih transakcijah v svetovnih regijah ali državah. Čeprav se ideja lahko uporablja za vse mednarodne poslovne transakcije, finančni strokovnjaki po vsem svetu običajno razumejo koncept kot povezan z uvozom v Evropsko unijo. V tem primeru davčno zastopanje pomaga podjetjem, da se izognejo nekaterim vrstam obdavčitve, ki veljajo za carinske postopke EU.
Finančni svet je vzpostavil dve ločeni vrsti fiskalnega zastopanja, ki se nanašata na transakcije Evropske unije. Ena je omejena fiskalna zastopanost (LFR). Druga je splošna fiskalna zastopanost (GFR). V omejenih fiskalnih sistemih, kjer je zastopstvo potrebno, je glavni cilj odlog plačila davka na dodano vrednost (DDV). DDV je posebna vrsta davka, ki se uporablja v državah Evropske unije. Predpisi Evropske unije določajo, da morajo imeti podjetja določeno vrsto sedeža znotraj EU, da se izognejo DDV na carini. V LFR carinski posrednik ali podoben posameznik rešuje to vprašanje za tuje podjetje. Podjetja v mnogih primerih to ureditev uvrščajo v splošni naslov »logistične storitve«.
Za zastopanje na splošni davčni podlagi lahko podjetja, ki želijo opraviti bolj zapletene transakcije v državah Evropske unije, najamejo svetovalca, ki ponuja večji nabor zastopniških storitev. Podjetja, ki želijo raziskati tovrstno zastopanje, bi morala razumeti, da ima Nizozemska posebno vlogo pri carinjenju številnih evropskih držav. V skladu s tem je treba različne vrste LFR ali GFR obravnavati prek Rotterdama ali druge nizozemske lokacije.
Podjetja, ki delujejo v različnih svetovnih regijah, bi morala razumeti vprašanja, kot je fiskalna zastopanost, in jih vključiti v svojo splošno uvozno-izvozno strategijo. Obravnavanje tovrstne zunanje finančne politike je ključno za izvajanje boljših mednarodnih poslovnih procesov. Vodje podjetij lahko pogledajo tudi podobne pogoje za države po vsem svetu, kjer bodo morda morali zaposlovati zunanje posameznike na podlagi svetovanja, da bi pomagali pri obvladovanju carin in drugih edinstvenih nacionalnih postopkov za uvoz ali izvoz blaga. Zamisel o zastopanju carin EU lahko tudi ponazori, kako lahko »regionalizacija« manjših držav in skupnosti pripelje do različnih regulativnih procesov in kje regionalizacija postaja trend; Vodje podjetij lahko včasih te politike kot projekcijo tega, kar bi se lahko zgodilo na nastajajočih trgih ali regionalnih gospodarstvih.