Finančne zadruge so banke ali druge vrste finančnih institucij, ki so v polni lasti in jih upravljajo posamezniki, ki so člani teh institucij. Ta vrsta zadružnega podviga je pogosto ustanovljena med skupino članov, ki si delijo neko vrsto skupne vezi, na primer vključenost v določeno industrijo. Tipična finančna zadruga bo ponudila celotno paleto bančnih storitev, vključno s čekovnimi in varčevalnimi računi, pa tudi posojila z obrestno mero, ki je zelo konkurenčna drugim institucijam.
S finančno zadrugo imajo člani možnost združevanja virov in ustvarjanja institucij, ki omogočajo ponujanje finančnih storitev strankam na podlagi neke vrste skupnega interesa ali poklica. Na primer, obstaja več držav po vsem svetu z zadrugami, ki temeljijo na industriji. Eden pogostejših primerov je kmetijska zadruga, kjer se združujejo posamezniki in podjetja, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in proizvodnjo hrane. Zadruga te vrste bo verjetno vključevala osnovne bančne storitve, hipotekarne kredite, poslovna posojila, izobraževalne in druge priložnosti za usposabljanje ter splošne zmožnosti povezovanja prek letnih in polletnih srečanj, ki so odprta za vse člane.
Druga prednost finančne zadruge je, da običajno obstaja neka vrsta centralne podporne organizacije, ki aktivno išče znižane ugodnosti za vse člane. Osrednji organizaciji je podeljeno pooblastilo za pogajanja in sklepanje pogodb z različnimi prodajalci na podlagi skupne kupne moči članov zadruge. To organizaciji pogosto omogoča, da uvede zelo konkurenčne znižane cene, ki jih lahko vsak član po želji uporabi. Z zagotavljanjem teh stopenj prek finančne zadruge lahko tudi člani, ki bi le občasno uporabljali določeno blago ali storitve, uživajo ugodnosti znižanih cen, ki bi bile običajno na voljo samo potrošnikom, ki so ustvarili veliko večji obseg poslovanja.
Finančna zadruga ne zagotavlja le finančnih koristi svojim članom. Možnosti mreženja prav tako pomagajo ustvariti vzdušje medsebojne podpore, ki omogoča članom, da si delijo informacije s sorazmerno svobodo. Ta izmenjava informacij se včasih vodi prek osrednje podporne organizacije, lahko pa tudi na letnih in polletnih konferencah, kjer se člani zberejo, da se posvetujejo o zadevah, ki so v interesu zadruge kot celote. Poleg teh srečanj po vsej državi bo večina zadrug ponudila regionalna srečanja, ki članom, ki se nahajajo na določenem območju, omogočajo relativno enostavno posvetovanje o zadevah lokalnega interesa. Poleg tega ni nenavadno, da različni člani razvijejo močan odnos med seboj in si izmenjujejo ideje in vire, kadar in kadar vidijo, da je to potrebno.