Cilj filozofije je obravnavati “velika vprašanja”, ki ne sodijo v druge discipline: kako naj ljudje delujejo (etika), kaj obstaja (metafizika), kako posamezniki vedo, kar vedo (epistemologija) in kako naj ljudje sklepajo ( logika). Beseda izvira iz grščine in pomeni »ljubezen do modrosti«.
Zgodovinsko gledano je bila filozofija univerzalna za akademske predmete, ki se ne ujemajo s tradicionalnimi disciplinami znanosti in humanistike. To pa ne pomeni, da je ločena od teh področij, v resnici pa je odnos med tem področjem in znanostjo skoraj tako tesen kot odnos med matematiko in znanostjo, številni magistri literature pa so začeli tudi filozofska gibanja. Številne akademske discipline imajo za seboj ustrezno filozofijo. Manj formalno je to le način razmišljanja o nečem.
Domneva se, da se je disciplina resnično začela pod Sokratom, starogrškim filozofom, ki pogosto velja za najbolj znanega in najpomembnejšega filozofa vseh časov. Razvil je Sokratovo metodo, splošno tehniko za gledanje filozofskih problemov, ki temelji na definiciji, analizi in sintezi. V Sokratovem času in vse do znanstvene revolucije v 17. stoletju so filozofijo in znanost pogosto izvajali isti ljudje in sta veljali za dva dela iste discipline. Znanost so imenovali “naravna filozofija” – način razmišljanja o svetu.
Na področju etike lahko ljudje razmišljajo o vprašanjih, kot je, ali je etično rešiti življenje morilca, če lahko znova ubije. Filozofi o takih vprašanjih razpravljajo ure in ure in ustvarjajo doktrine, ki pomagajo organizirati in utemeljiti lastna mnenja. Na področju etike obstajajo nesoglasja glede tega, ali obstaja objektivna morala: objektivno pravilen način početja stvari, ki je boljši od katerega koli drugega. Na nasprotnem koncu spektra se lahko filozof vpraša, ali je vse relativno. Če je morala samovoljna, zakaj bi jo ljudje sploh imeli?
Metafizika gleda na prve vzroke in principe stvari, pa tudi na odnos med zavestjo in svetom. Številna vprašanja, ki so se prej štela za metafizična, na primer “kako je nastalo vesolje?” so spadali v domeno znanosti in se razkrivajo s hipotezami in eksperimenti. Nekatera metafizična vprašanja pa morda nimajo znanstvenih odgovorov. Nekateri znanstveniki bi trdili, da neznanstveni odgovor na takšna vprašanja v resnici sploh ni odgovor.
Epistemologija gleda na korenine znanja. Ker je človeški um le reprezentacija zunanjega sveta in ne popolni odsevi le-tega, kako lahko ljudje vedo karkoli izven naših umov? Odgovor na to vprašanje je odgovornost epistemologije. Tako kot metafizika se epistemologija pogosto prekriva z znanostjo ali statistiko, zlasti na področju teorije verjetnosti.
Logika je začela matematiko in še naprej igra pomembno vlogo v mnogih disciplinah. S teorijo verjetnosti je mogoče logiko formalizirati na bolj kvantitativni način, te ugotovitve pa so bile uporabljene pri ustvarjanju inteligentnejših programov. Nekega dne lahko študije logike pripeljejo do zasnove logičnega stroja.