Filipendula je rod, ki ga sestavlja ducat cvetočih rastlin. Rastline izvirajo iz toplega podnebja in jih zato najdemo na severni polobli. Nekatere priljubljene vrste vključujejo F. vulgaris, F. ulmaria in F. rubra, s pogostimi imeni kapljičar, travnik in kraljica prerije. V preteklosti so verjeli, da je Filipendula Spiraea, rod lesnatih grmovnic, ki jih večinoma najdemo v Aziji, vendar novi dokazi kažejo, da nista tako tesno povezana. Rastline so precej kratke, dosežejo največjo višino 6.5 čevljev (2 m), njeni cvetovi pa so obarvani v kremnih in rožnatih odtenkih.
Travniška sladica, znana tudi kot dollof, ponos travnika, in travniška sladica, je trajnica, ki raste v vlažni zemlji na travnikih; od tod tudi ime. Čeprav je doma v nekaterih delih Azije in Evrope, je bil uveden in naturaliziran v Severni Ameriki. Ima veliko uporab, vključno z aromo piva, vina in kisa. Zaradi prijetnega vonja ga nekateri uporabljajo za odišavljenje svojih hiš. Sveža korenina je preizkušeno zdravilo za drisko, iz cvetov pa lahko pripravimo pomirjujoč čaj, ki lahko potolaži tiste, ki trpijo za prehladom ali gripo.
F. rubra je tudi zdravilna rastlina, ki izvira iz Združenih držav Amerike. Raste v vzhodnih delih države, kjer je toplo in vlažno, pogosto raje senčna območja. Ta rastlina se pogosto uporablja v okrasnih vrtovih.
Drop-wort ali F. vulgaris se od drugih običajnih vrst v rodu razlikuje po tem, da daje prednost suhim pašnikom namesto vlažnih površin. To rastlino pogosto najdemo v severni Aziji in večini Evrope. Korenina pivnice lahko zdravi ledvične bolezni in raztopi sluz za lajšanje težav z dihali.
Večina rastlin Filipendule ima raje vlažna, a dobro odcedna tla, vendar vse potrebujejo vsaj delno senco. Nekatere vrste, kot je travnik, lahko prenesejo ostro vreme, zaradi česar je rastlina enostavna za gojenje na prostem. Ko rastejo stran od domačega habitata, lahko te rastline zahtevajo zdravljenje s fungicidi, da preprečijo razvoj bolezni. Čebele so najpomembnejši opraševalci, čeprav jim pri tem pomagajo številni drugi opraševalci. Te rastline ne vsebujejo nektarja.
V zgodovini so bile nekatere vrste iz rodu Filipendula najdene v starih grobiščih ljudi in živali. Rože so bile bodisi pokopane skupaj s telesi zaradi prijetnega vonja in videza bodisi zaradi duhovnih prepričanj. V 16. stoletju so rože pogosto razmetali po tleh, da bi premagali okužbe in vonjave ter da bi zagotovili udobje tistim, ki hodijo po trdih tleh. Kraljica Elizabeta I. je zaradi teh dejavnikov raje imela travnik pred vsemi drugimi zelišči. V valižanski mitologiji sta čarovnik in kralj ustvarila žensko s pomočjo travnika.