Transformacijska fikcija je vrsta namišljene literature, ki ima preobrazbo kot primarno temo ali razvoj zapleta. Radikalna sprememba je lahko fizične ali psihične narave. Primeri vključujejo spreminjanje oblike v znanstveni fantastiki ali grozljivki in spremembe spola v mainstream romanu. Avtorji lahko uporabijo transformacijo za promocijo različnih tem, tako vzpodbudnih kot kritičnih.
Spreminjanje oblike je običajna zapletna naprava v žanrih znanstvene fantastike in grozljivk, zato je dobro znana vrsta transformacijske fantastike. Ta praksa se zgodi, ko se bitje fizično spremeni v drugo vrsto bitja. Preobrazba je lahko po volji lika ali pa se zgodi nehote.
V prejšnjem primeru bi lahko tuje bitje imelo naravno sposobnost, da izgleda kot katero koli človeško bitje ali drugo zemeljsko bitje, kot na primer v znanstvenofantastičnih klasikah The Thing in Invasion of the Body Snatchers. Eden priljubljenih predstavnikov v žili neprostovoljnih preobrazb je zgodba o volkodlaku. Primer v klasični literaturi bi bila Metamofoza Franza Kafke, ki podrobno opisuje nerazložljivo preobrazbo mladeniča v veliko žuželko.
Sprememba spola je še ena pogosta naprava v fikciji o transformaciji. Ta proces lahko vključuje prej omenjene magične in mistične sposobnosti, povezane s spreminjanjem oblike, zlasti v mitologiji in folklornih legendah. Lahko vključuje tudi metamorfozo bolj psihološke narave. Transspolna fikcija se je pojavila kot podzvrst v literaturi 20. stoletja. Ta dela raziskujejo potovanje posameznika, ki čuti, da je ujet v napačnem telesu, in lahko vključujejo dejanske fizične spremembe iz moškega v žensko ali obratno. Eden izjemnih primerov je roman Jeffreyja Eugenidesa Middlesex, ki je leta 2002 prejel Pulitzerjevo nagrado.
Na bolj subtilni ravni lahko fikcija o transformaciji prikaže počasno notranjo spremembo lika. Osebnost, vrednote in celoten pogled na življenje se lahko bistveno spremenijo na potovanju izmišljenega glavnega junaka od začetka do konca zgodbe. Ekstremno simbolno ponudbo najdemo v romanu Dr. Jekyll in gospod Hyde, v katerem glavni junak zgodbe niha med dobro stranjo, ki spoštuje zakon, in zlo stranjo, ki krši zakon. Veliko sodobne leposlovje dokumentira manj drastične mentalne in čustvene poti.
Teme v leposlovju o transformaciji so lahko pozitivne ali negativne. Izguba nadzora, pomanjkanje svobodne volje in odtujenost se lahko pojavijo kot negativni vidiki neprostovoljnih transformacij. Včasih so liki za kazen prisiljeni prestati tudi preobrazbo, na primer v pravljici »Lepotica in zver«. Po drugi strani lahko posameznik, ki se odloči za transformacijo, postane simbol osvoboditve in pobegne od konvencij ali pričakovanj. Prostovoljno preoblikovanje pa lahko kaže tudi na zlorabo moči in prevaro.