Fibrin je močan protein, ki je pomemben element v zadnji fazi koagulacije, strjevanja krvi za zaustavitev krvavitve. Je netopen in na mestu rane ustvari vezivno pregrado, ki se nato strdi, da ustavi krvavitev. V telesu se ne proizvaja, dokler ni potreben. Ko je oseba poškodovana, se pošlje signal, ki sproži proizvodnjo fibrina. Nezmožnost ustvarjanja beljakovin ali pomanjkanje beljakovin lahko povzroči življenjsko nevarna stanja.
Ta protein nastane s postopkom, imenovanim polimerizacija, ko se majhne molekule, imenovane monomeri, združijo. Ko nekdo utrpi rano, telo sprosti encim za strjevanje krvi, imenovan trombin, ki nato signalizira telesu, da proizvede topno beljakovino, imenovano fibrinogen. Ti dve snovi se nato združita na mestu rane in ustvarita fibrin, ki bo tvoril strdek. Poleg koagulacije ima fibrin tudi vlogo pri povezanih dejavnostih, kot so aktiviranje trombocitov, prenos signala in polimerizacija beljakovin.
Brez fibrina za dokončanje procesa strjevanja lahko posamezniki trpijo zaradi krvavitve ali hemofilije. Hemofilija vključuje motnje strjevanja krvi, ki preprečujejo ali zavirajo strjevanje krvi. Krvavitev se pojavi, ko posameznik izgubi več kot četrtino krvi v svojem obtoku. Prav tako je nevarno imeti preveč fibrina, ker lahko povzroči trombozo, strdek v krvni žili. Tako hemofilija kot tromboza, če se ne zdravita, lahko povzročita smrt.
Disfibrinogenemija je težava z jetri, ki je povezana bodisi z zmanjšanjem proizvodnje fibrina bodisi z nenormalno proizvodnjo beljakovin, kar je oboje nevarno. Osebe s to motnjo so nagnjene k krvavitvam. Pogosto se zdravijo s terapijami, ki nadomestijo manjkajoče encime, potrebne za proizvodnjo beljakovinskih molekul. Druga zdravljenja vključujejo transfuzijo plazme ali zdravila, ki pomagajo pri koagulaciji.
Obstajajo tudi dedne motnje, ki povzročajo nenormalnosti fibrina. Ti vključujejo hipofibrinogenemijo, disfibrinogenemijo in hipodisfibrinogenemijo. Te motnje povzročijo motnje v nastajanju beljakovin, kar lahko povzroči motnje krvavitve.
Izdelani so nekateri izdelki, ki delujejo kot beljakovine. Fibrinsko lepilo je na primer umetna snov, ustvarjena iz trombina in fibrinogena. Hitro deluje in deluje kot lepilo za kožo. To lepilo se najpogosteje uporablja v operacijah za skrajšanje časa celjenja ter za tesnjenje ali prekrivanje lukenj in šivov.
Telo proizvaja tudi fibrinske ograje, ki jih telo naravno proizvaja tudi po poškodbah. Zdravniki lahko manipulirajo s temi odri za obnovo tkiva. Še posebej so uporabni za odpravo poškodb živčnega in srčno-žilnega sistema.