Fermentiran riž je narejen iz kvasa in tople vode, sladka jed s pridihom alkohola. Japonci uporabljajo fermentacijo za riž za suši, Tajci za pripravo sladice, v Indiji pa je zelo priljubljen način priprave rjavega riža. Fermentacija s kvasom proizvaja alkohol, ki daje rižu oster okus. Nasprotno pa mlečnokislinska fermentacija naredi živila, kot so kisle kumarice in kislo zelje, kisla. Uživanje fermentirane hrane koristi telesu na več načinov.
Na Japonskem pripravljajo suši iz surovih ali kuhanih školjk ali rib, zelenjave in fermentiranega riža. Zahodni recepti včasih zahtevajo, da se namesto tega doda rižev kis za podoben okus brez dolgega čakanja. Prvotno so fermentirani riž zavrgli in jedli samo ribe, kasneje v 19. stoletju pa sta bila oba združena v znanem sušiju, ki ga jedo danes. Sake ali riževo vino nastane tudi iz fermentacije riža v alkohol.
Običajno fermentiran riž skuhamo in pustimo, da se malo ohladi, nato ga pomešamo s kvasom in včasih z malo sladkorja, kot v tajskem khao mahku. Nato nekaj dni stoji pri sobni temperaturi, dokler kvas ne začne delovati. Ko je riž pripravljen za uživanje, mora biti v posodi vidna tekočina. V Indiji imajo običajno prednost rjavi riž, saj skuša razširjena vegetarijanska populacija iz njega pridobiti čim več hranilne vrednosti. Rjavi riž je oluščen le na zunanji strani, pri čemer se ohranijo zapleteni ogljikovi hidrati iz nepoškodovanih otrobov in veliko več hranilnih snovi kot rafinirani beli riž.
Fermentiran riž lahko jeste kot je ali pa ga oblikujete v torte. V Indiji kuharji včasih iz njega pripravijo palačinke dosa. Afriška kuhinja se močno zanaša na fermentirano hrano, vključno z manioko in koruzno moko, semeni, sirkom in rižem. V kulturah, ki še vedno obstajajo brez hlajenja, je okus, ki ga daje ta zelo stara metoda konzerviranja, postal bistven del kuhinje. Namesto kvasa nekatera živila, kot sta kislo zelje in kisle kumarice, fermentirajo bakterije, ki pretvorijo sladkor v mlečno kislino in ji dajo kisel okus.
Prednosti uživanja fermentirane hrane vključujejo konzerviranje, izboljšanje okusa in vsebnosti vitamina B ter tudi prebavo teh živil. Na primer, laktozo v mleku pri proizvodnji jogurta razgradijo bakterije, zato lahko ljudje, ki ne prenašajo laktoze, pogosto varno jedo jogurt. Ko bakterije ali kvasovke že delno prebavijo hrano, so običajno lažje za človeški prebavni trakt. Med fermentacijo je treba paziti, da ne ustvarite anaerobnega okolja, kjer lahko uspevajo smrtonosne bakterije Clostridium botulinum. Uživanje fermentiranega riža obnavlja tudi zdrave bakterije v črevesju, kjer ohranjajo delovanje prebavnega sistema in pomagajo črpati hrano iz hrane.