Fenomenologija je filozofski trend, ki jemlje intuitivni občutek zavestnega izkustva – “o-tem” nečesa – in poskuša izluščiti ali opisati njegovo temeljno bistvo. Ko nekaj želim ali sovražim, kakšen je natančen odnos med mano in tem, neodvisno od zunanjih dejavnikov? Področje v veliki meri izhaja iz dela nemškega judovskega filozofa Edmunda Husserla na prelomu stoletja, o njem pa so razpravljali skozi večino 20. stoletja misleci, kot so Martin Heidegger, Maurice Merleau-Ponty, Max Scheler, Hannah Arendt in Emmanuel. Levinas.
Za fenomenologijo so značilne razširjene razprave o intencionalnosti – kakovosti, ki je domnevno edinstvena za zavest, ki jo razlikuje od zavestnih materialov. Endemična za starejše razprave o fenomenologiji je dualizem duh/telo, zamisel, da so psihična (na umu) dejanja nekako ontološko drugačna od fizičnih dejanj, ideja, za katero se je sodobna kognitivna znanost izkazala za napačno. Veliko vprašanj, ki jih obravnava fenomenologija, je podedovalo in izboljšalo sodobno in znanstveno bolj strogo področje študij zavesti.
Področje fenomenologije se je začelo leta 1901, ko je Husserl objavil Logične preiskave, svoje prvo večje delo, ki je analiziralo odnose med duševnimi dejanji in njihovimi zunanjimi referenti. Na primer, nekdo lahko sovraži ali ljubi predmet ali ideal. V kasnejših delih je razlikoval med namernimi dejanji (noesis) in ciljnimi predmeti (noemata). Ko je poskušal priti do »jedra« intencionalnosti, je vzel primere in odstranil čim več nebistvenih podrobnosti, kot so domneve o zunanjem svetu in naključne lastnosti noemat.
Danes z eksperimentalnimi raziskavami in biološkimi znanostmi ugotavljamo podrobnosti odnosa med mislecem in predmeti, o katerih razmišlja. Filozofija je zagotovila začasna pot za raziskovanje vprašanja, ko je bilo težko strukturirati podrobne eksperimente okoli teh odnosov. Dejstva, ki smo jih ugotovili o teh odnosih, kot so podrobnosti človeške simbolne reprezentacije, še vedno zahtevajo veliko dela, filozofija pa pomaga pri oblikovanju, kateri poskusi bi lahko bili koristni. Kljub temu fenomenologija predstavlja tipično področje filozofije, ki ga je razjedla empirična znanost.