Femoralno-tibialni obvod je kirurški poseg, ki preusmeri kri okoli blokiranih arterij v nogi. V nogi je več arterij, ki lahko zbolijo in se zožijo zaradi maščobnih oblog, imenovanih plak. Te blokade ovirajo pretok krvi, bogate s kisikom, v spodnji del noge in stopala, kar povzroča bolečino, mraz in težave pri hoji. Če se ne zdravi, lahko bolnik razvije gangreno in zahteva amputacijo dela noge ali stopala. Femoralno-tibialni obvod je lahko zelo učinkovit način za zmanjšanje bolečine, povezane z blokiranimi arterijami, in ohranjanje okončine.
Arterije, ki so lahko vključene v femoralno-tibialni obvod, vključujejo femoralno arterijo, poplitealno arterijo in tibialne arterije. Femoralna arterija je površinska arterija, ki se začne v dimljah in poteka po zgornji nogi. Ko sega za kolenom, postane poplitealna arterija, ki teče v spodnji del noge in se razdeli na posteriorno tibialno arterijo, peronealno arterijo in sprednjo tibialno arterijo. Te tri manjše arterije dovajajo kri v spodnji del noge, gleženj in stopalo. Zamašitve katere koli od teh krvnih žil lahko zahtevajo femoralno-tibialni obvod.
Pred posegom se bolnika anestezira bodisi s splošno anestezijo, zaradi katere je bolnik v celotni operaciji nezavesten, bodisi z epiduralno, ki omrtviči spodnji del telesa. Kirurg bo nato šival presadek v arterijo, da bo kri preusmerila okoli obolele žile. Presadek je običajno narejen iz telesnih žil, ki se običajno poberejo iz safenozne vene noge, lahko pa je tudi iz umetnega materiala. Umetno izdelani presadki se uporabljajo le, če ni drugih razpoložljivih krvnih žil, ker imajo veliko nižjo stopnjo uspešnosti.
Čeprav gre za veliko operacijo, femoralno-tibialni obvod ne zahteva tako dolgotrajnega bivanja v bolnišnici ali časa okrevanja kot operacije obvoda, ki zahtevajo delo na globljih krvnih žilah, kot je aortobifemoralni obvod. Pacient lahko pričakuje, da bo v bolnišnici ostal tri do pet dni in ostal v postelji en do dva dni po posegu. Popolno okrevanje traja nekaj tednov. Tveganja femoralno-tibialnega obvoda vključujejo krvavitev, okužbo, odpoved presadka, otekanje, srčni napad ali možgansko kap.
Pogosto, ko imajo ljudje zožitev v eni od površinskih arterij v nogi, pride do blokad drugje v nogi in v telesu. Ti bolniki pogosto trpijo za boleznijo perifernih arterij (PAD), ki povzroča otrdelost krvnih žil nog, in aterosklerozo, bolj splošno stanje, ki ga zaznamuje kopičenje maščob vzdolž arterijskih sten. Kajenje, zgodovina žilnih težav, visok holesterol, sladkorna bolezen, visok krvni tlak in debelost lahko povečajo tveganje za razvoj teh bolezni.