Feministična terapija ni ena sama ideja (freudovska, humanistična, kognitivno-vedenjska), temveč številne, ki izhajajo iz feminističnega gibanja, zlasti kot je bilo izraženo v 1960., 70. letih in naprej. Na nek način je zavračanje načina oblikovanja in izvajanja terapije, saj na začetne vrste terapije gleda kot na zdravljenje moških, namesto da bi na žensko gledal kot na edinstveno zaradi njenega spola in skozi njen življenjski boj s sistemskim seksizmom. Ta seksizem v terapiji se imenuje tudi sistemski in ni nujno odkrit; pomeni, da celoten sistem tradicionalne terapije ne uspe pri ženskem spolu, ker je bil bolj zasnovan za zdravljenje moških.
Vsekakor je res, da fizične in duševne težave žensk morda ne razumemo v tako veliki meri. Številni medicinski modeli zdravljenja ne obravnavajo nujno fizičnih, hormonskih in celo genetskih razlik pri ženskah, kar je privedlo do hudih nesporazumov o pomembnih vprašanjih, kot je način, kako lahko ženska doživi simptome srčnega infarkta. Pravzaprav je ženskam pripisujejo izraze, da so »nore«, »potrebne«, »čustvene«, je bila običajna praksa v družbi, s katero so ženske morale živeti. Obtičajo se s predsodkom proti tem, da so te stvari in se morajo sovražiti ali zameriti, ker imajo te lastnosti, če nase gledajo z moške perspektive.
Feministična terapija lahko deluje pri ženskah, ki jih zdravstveni sistem ali širši svet ni upošteval, in jim pomaga razumeti situacije, v katerih jih je seksizem (ali rasizem) oblikoval ali da se počutijo manj, kot so bile. V kontekstu lahko to deluje na nekaj od naslednjih načinov. Terapevtka nase ne vidi, da nekako pride v odnos na boljši način od klienta; je srečanje enakovrednih. Poleg tega lahko terapevt sodeluje s stranko, da bi razumel, da so konstrukti o spolu zgolj to. Zgrajene so bile, vendar so lahko popolnoma umetne.
Cilji v feministični terapiji so lahko številni. Vključujejo raziskovanje, kako je sistemski seksizem povzročil tesnobo, napetost ali zlorabo v življenju ženske. Stranka bo morda morala delati s posebnimi primeri zlorab in jih obdelati, sčasoma pa pridobijo moč, da živijo polno življenje. Feministična terapija lahko poudari učenje, kako uravnotežiti samooskrbo s skrbjo za druge. Terapevt bo verjetno od ženske zahteval, naj v sebi poišče tiste lastnosti, ki ne spoštujejo raznolikosti ljudi in so privedle do seksizma ali drugih oblik predsodkov.
Poudariti je treba, da feministična terapija ne pomeni sovraštva moških in nekateri moški imajo od tega koristi. Namesto tega gre bolj za ustvarjanje in obravnavanje edinstvenosti v vsaki osebi. Prizadeva si za ravnovesje med spoloma in vidi tudi moške kot žrtve sistemskega seksizma.