Feilerjeva hitrejša teza (FFT) je izraz, ki se uporablja v sodobnem novinarstvu, ki trdi, da se naraščajočemu tempu družbe, zlasti v ameriški politiki, ujema in morda poganja zmožnost medijev, da poročajo o novicah, in želja javnosti po informacijah. Poimenovana je po avtorju Bruceu Feilerju, ki je zaslužen za razvoj koncepta v zvezi s primarnimi volitvami leta 2000. Novinar Mickey Kaus je skoval izraz “Feiler Faster Thesis” v članku, objavljenem 9. marca 2000.
Mickey Kaus je o Feilerjevi hitrejši tezi prvič pisal 24. februarja 2000 v svojem blogu Kausfiles in v članku v spletni reviji Slate, čeprav ji še ni dal imena. V tem in poznejšem članku je Kaus pojasnil, da tehnologija, kot sta internet in 24-urne kabelske novice, omogočata pospešeno poročanje o informacijah. Opozoril je tudi na stisnjen urnik predizborov splošnih volitev v ZDA leta 2000 in zapisal, da je trend pospešenega medijskega poročanja zmanjšal vpliv povečanega tempa politike. Pomemben del Feilerjeve hitrejše teze je, da je sodobna družba sposobna obdelovati informacije s povečano hitrostjo, ne le, da se je povečala stopnja poročanja informacij.
Teza Feilerjevega hitrejšega ima svoje korenine dlje od Feilerja, do knjige Jamesa Gleicka iz leta 1999 z naslovom Faster. Glavna teza knjige je, da se je tempo družbe, zlasti v Ameriki, povečal v tandemu s sodobno tehnologijo. Ljudje živijo hitrejše, bolj burno življenje, porabijo manj časa za določeno nalogo, da bi se več prilagodili. Učinkovitost je cilj našega časa, v vsakdanjem življenju, v politiki in pri izmenjavi informacij.
Čeprav je tezo Feilerjevega hitrejšega zlahka videti v vsakodnevnem delovanju, ostaja nejasno, v kolikšni meri in v katero smer mediji, politika in širša javnost vplivajo drug na drugega, da bi postali hitrejši in hitrejši. Ali je gonilna sila želja ljudi po informacijah ali prefinjenost današnje tehnologije, ostaja le ugibanja.