Fasciotomija je kirurški poseg, pri katerem se v fasciji ustvari izhod za lajšanje pritiska. Ta postopek se lahko izvede v nujnih primerih ali pa je načrtovan za obravnavanje stalne zdravstvene težave. Običajno jo izvaja splošni kirurg ali specialist za stopala, odvisno od področij telesa, kjer je potrebna fasciotomija. Čas okrevanja po operaciji je odvisen od lokacije posega in drugih zdravstvenih dejavnikov v bolnikovem življenju. Bolj ko je bolnik v času posega zdrav, krajši je čas celjenja.
Fascia je del vezivnega tkiva v mišično-skeletnem sistemu, ki deluje kot nekakšna ovojnica za zaščito mišic in drugih struktur, hkrati pa zagotavlja podporo. Ko se pod fascijo poveča pritisk, lahko to povzroči resne zdravstvene težave, kot je prekinitev oskrbe s krvjo v okončini. Pri plantarnem fasciitisu, kroničnem vnetnem stanju stopala, se kot posledica vnetja pojavi oteklina. Oteklina se lahko pojavi tudi kjer koli v telesu kot posledica vnetja, okužbe in poškodb zaradi stiskanja.
Kirurg bo priporočil fasciotomijo, ko bo postalo očitno, da je tlak pod fascijo dovolj visok, da je pri bolniku tveganje zapletov. Z uporabo lokalnega anestetika bo kirurg omrtvičil območje in naredil zarezo, da bi odprl luknjo v fasciji, da razbremeni pritisk. Ko se kirurško mesto zaceli, bo tkivo zraslo čez luknjo, zaradi česar bo fascija nekoliko daljša in zmanjšano tveganje za nevarno povečanje pritiska v prihodnosti.
Včasih se lahko fasciotomija izvede, ko je bolnik pod splošno anestezijo. To je mogoče storiti, ko se poseg izvaja v okviru večje operacije ali v primeru bolnika s hudimi opeklinami, ki ima lahko hude bolečine. Splošna anestezija pomaga pri obvladovanju bolečine, ponuja pa tudi možnosti za izvajanje drugih postopkov, kot je presaditev kože na opečenih območjih.
Pri plantarnem fasciitisu je mogoče izvesti endoskopsko fasciotomijo, pri čemer kirurg naredi dve majhni reži za uvedbo rezalnega orodja in kamere. V drugih primerih bo treba narediti daljši rez. Okrevanje po odprti fasciotomiji, pri kateri je treba narediti velik rez, običajno traja dlje, saj potrebuje mesto zareza čas, da se zaceli, preden bolnik nadaljuje z običajnimi dejavnostmi.