FASB 157 je bila publikacija, ki jo je izdal Odbor za finančno računovodske standarde (FASB) leta 2006, da bi pojasnil računovodske prakse za vrednotenje sredstev v javnih podjetjih v Združenih državah. Ta publikacija je bila zasnovana za večjo natančnost pri izjavah o vrednotenju sredstev, saj daje vlagateljem predstavo o pravi pošteni vrednosti sredstev, navedenih v javnih razkritjih. Eden od neposrednih rezultatov FASB 157 so bili znatni odpisi v številnih večjih podjetjih. Spremembe računovodskih praks narekuje FASB kot odgovor na spreminjajoče se trende v računovodski in finančni skupnosti.
V skladu z FASB 157, ko podjetje vrednoti sredstva, jih mora razdeliti v tri različne kategorije glede na to, kako zanesljive so njihove ocene poštene vrednosti. Sredstva prve stopnje se lahko ovrednotijo z obračunskim računovodstvom in imajo najbolj natančne ocene vrednosti, ker so vezana na identična sredstva po ceni na prostem trgu. Obveznice je na primer enostavno vrednotiti, ker je njihova poštena tržna vrednost znana.
Sredstva druge stopnje so nekoliko težja za vrednotenje in jih je treba ovrednotiti z uporabo modela oblikovanja cen. To je znano kot računovodstvo po modelu. Na prostem trgu se ne prodaja nobeno enakovredno premoženje, ki zagotavlja cenovno točko, vendar se s premoženjem, ki je dovolj podobna, da je mogoče vrednotenje, trguje ali prodaja, kar podjetjem omogoča razumno oceno vrednosti. Nazadnje, premoženja tretje stopnje, kot so hipotekarni vrednostni papirji, ni mogoče natančno ovrednotiti in so v večini primerov zelo nelikvidna.
Podjetja z veliko vrednostjo sredstev tretje stopnje so bila prisiljena odpisati svojo skupno vrednost po FASB 157, kar odraža negotovost njihovega navedenega vrednotenja sredstev. Ker je številna podjetja v 2000-ih letih vložila veliko sredstev prav v tovrstna sredstva, je datum začetka veljavnosti FASB 157 zaznamoval dramatičen premik v vrednosti navedenih sredstev mnogih podjetij. To bi lahko uporabili kot dokaz, da je bila objava potrebna, da bi vlagateljem zagotovili natančnejšo sliko vrednosti podjetij, ki jih zanimajo.
Kmalu po tem, ko je FASB 157 začel veljati leta 2007, se je zgodila svetovna finančna kriza in velik del se je vrtel okoli sredstev tretje stopnje. K tej krizi so prispevali številni dejavniki, zaostritev računovodskih standardov pa zagotovo ni mogoče kriviti za padec vrednosti v številnih večjih podjetjih; sprememba računovodskih praks ni povzročila bistvene spremembe vrednosti, ampak je le naredila realno vrednost mnogih javnih podjetij bolj očitno.