Facetektomija je invaziven kirurški poseg, ki se izvaja za lajšanje pritiska na hrbtenične živce. Stiskanje živcev lahko povzroči znatno sevajočo bolečino in izgubo gibljivosti, operacija pa je pogosto edina možnost za lajšanje simptomov. Postopek vključuje razkritje prizadetega vretenca in odstranitev enega ali obeh fasetnih sklepov, ki se drgneta ob živec. Če jo izvajajo izkušeni kirurgi, je facetektomija relativno nizko tvegana operacija in večina bolnikov ima odlične rezultate.
Vsako vretence vsebuje dva fasetna sklepa, ki omogočata gibljivost hrbtenice. Osebi pomagajo, da se upogne naprej, stoji naravnost in se vrti levo in desno. Resne poškodbe hrbtenice in starostne degenerativne motnje so glavni vzroki za težave z vidiki. Če hrustančno tkivo okoli sklepov erodira ali raztrga, se lahko kosti drgnejo in stisnejo spodnje živce. Cilj facetektomije je popolna odstranitev ene ali več faset, da se ohrani delovanje živca.
Pred obravnavo tega postopka se izvajajo številni diagnostični testi in neinvazivna zdravljenja. Z rentgenskimi žarki se iščejo neusklajene fasete in nenavadne kostne izbokline. Za določitev natančnega mesta poškodbe živca specialist injicira fluorescentno barvilo in lokalni anestetik v najbolj boleče področje hrbtenice. Če anestetik lajša bolnikovo bolečino, se naredi rentgen, da se natančno vidi, kje se nahaja barvilo. Facetektomija je potrebna, če fizikalna terapija, toplotna terapija in zdravila proti bolečinam ne izboljšajo bolnikovega stanja.
V večini primerov bolniku pred posegom damo splošno anestezijo. Ko je bolnik na trebuhu, se nad prizadeto ploskvijo naredi majhen rez, koža, mišice in ligamentno tkivo pa se drži ob strani s sponkami. Kirurg nato z žago ali svedrom za kosti skrbno izrezuje del fasete, ki leži na vrhu stisnjenih živcev. Odstranimo lahko tudi globlji del kostnega tkiva, imenovanega lamina. Po potrditvi, da je živec nepoškodovan, lahko kirurško rano zašijemo in oblečemo.
Bolniki morajo običajno ostati v bolnišnici nekaj dni po fatektomiji, da lahko zdravniki spremljajo okrevanje. Opravijo se tudi rentgenski žarki, da se prepričamo, da je hrbtenica stabilna. Strokovnjaki pomagajo pacientu vstati, se upogniti in rahlo hoditi ter vprašati, ali bolečina v živcu še vedno obstaja. Večini ljudi je naročeno, naj si privoščijo več tednov počitka v postelji, preden se poskušajo vrniti k telesni dejavnosti. Nadaljnji obiski s fizioterapevti in zdravniki hrbtenice so pomembni v mesecih po operaciji, da se zagotovi popolno okrevanje.