Plačilo ex gratia je ponudba denarja, ki se podaljša brez priznanja ali ustvarjanja odgovornosti ali obveznosti. Ta izraz je latinsko za “iz uslug”, natančen opis teh vrst plačil; izvedeni so kot uslugo ali plačilo dobrega imena v interesu zagotavljanja odškodnine brez ustvarjanja pravnega zapleta. Ko ljudje sprejemajo plačila ex gratia, to storijo z razumevanjem, da oseba, ki zagotavlja plačilo, ne ustvarja pravnega razmerja, ne priznava krivde za nekaj ali sprejema obveznosti.
Eden pogostih primerov plačila ex gratia je dodatno plačilo zaposlenemu, ko je odpuščena. Podjetje lahko ponudi ugodnosti, ki presegajo tiste, ki jih določa zakon, kot izraz zahvale za storitev ali kot nadomestilo za izgubo službe. Podjetje s tem izražanjem dobre volje ne priznava nobene kršitve, zaposleni pa bi se lahko odločil, da zavrne plačilo, če je za to obstajal prepričljiv razlog.
Vlade včasih zagotovijo odškodnino po nesrečah in nesrečah v obliki takih plačil. Vlada ne nakazuje, da bo v prihodnje zagotavljala podporo ljudem, niti ne prevzema odgovornosti za dogodke. Sredstva so ponujena kot plačilo ex gratia za odškodnino ljudem za njihove neprijetne izkušnje. Sprejem takšnih plačil ne pomeni, da ljudje ne morejo tožiti vpletenih organizacij ali posameznikov.
Odvisno od narave plačila ex gratia lahko denar pride s pravnim dokumentom, ki ga morajo ljudje podpisati. Dokument pojasnjuje pogoje plačila in opozarja, da denarna ponudba, ne glede na to, ali je sprejeta ali ne, ne pomeni nastanka kakršnega koli pravnega razmerja. Ljudje bi morali pozorno prebrati dokumentacijo, saj lahko sprejetje denarja sproži klavzule, kot je nerazprava o situaciji. Če je pogodba zmedena ali imajo ljudje vprašanja, lahko zahtevajo kopijo v pregled in jo lahko odnesejo odvetniku na natančnejši pregled, preden se odločijo, kaj storiti.
Koncept ex gratia se pojavlja tudi v smislu drugih pravnih situacij, ko ljudje nekaj storijo prostovoljno, pogosto v interesu dobrohotnosti ali dobre volje. Poleg plačila ex gratia lahko ljudje posredujejo informacije, ne da bi bili k temu prisiljeni, ali pa lahko ponudijo storitve, ne da bi bili dolžni. Ponudnik telefonskih storitev se lahko na primer odpove pristojbinam za ljudi, ki se soočajo s težavami, čeprav tega ni treba storiti.