Evropa je ena od Jupitrovih Galilejevih lun, ki jo je odkril Galileo Galilei s primitivnim teleskopom leta 1610. Te štiri lune, Io, Evropa, Ganimed in Kalisto, so daleč največji Jupitrovi naravni sateliti. Evropa je najmanjša od Galilejevih lun. S premerom 3000 km je nekoliko manjši od Zemljine Lune. Evropa je v grški mitologiji dobila ime po ljubici boga Zevsa. Jupiter, planet Evropa, ki kroži v orbiti, je dobil ime po rimskem imenu za Zevsa.
Ko je bila Evropa odkrita, je pomagalo preveriti, ali planetarna telesa poleg Sonca izvajajo lastno gravitacijo. To je pomagalo nadomestiti geocentrični pogled na kozmologijo s heliocentrično kopernikansko različico. Evropa obkroži Jupiter vsake tri dni in kroži na razdalji od Jupitra, ki je nekaj manj kot dvakratna razdalja od Zemlje do Lune. Tako kot drugi Galilejevi sateliti in naša Luna je Evropa plimsko zaklenjena na Jupiter, kar pomeni, da je ista stran vedno obrnjena proti njej, medtem ko je druga stran obrnjena stran.
Evropa izgleda kot bela krogla z rjavimi razpokami in lisami po njej. Evropa je sestavljena predvsem iz silikatnih kamnin in ima tanek sloj ledu, za katerega nekateri planetarni znanstveniki menijo, da bi lahko skrival tekoči vodni ocean. Evropa ima eno najbolj gladkih površin v sončnem sistemu. Zaradi možnosti vodnih oceanov je bila Evropa že več desetletij predlagana tarča sonde za pristajanje, vendar sredstva za misijo še niso materializirana. Druge lune, ki imajo lahko podzemne oceane, vključujejo Ganimed in Kalisto.
Projekt Jupiter Icy Moons Orbiter (JIMO), ki bi za iskanje takšnih oceanov uporabljal radar, ki prodira v led, je bil leta 2005 odpovedan zaradi spremembe prioritet pri Nasi v korist misij s posadko. Vesoljsko plovilo naj bi vsebovalo inovativne funkcije, kot sta jedrski fisijski motor in vir energije, ki bi mu dal tisočkrat večjo električno moč od običajnih vesoljskih sond, ki jih poganjajo sončne plošče in radioelektrični toplotni generatorji.