Obstajata dve različni vrsti evrskih depozitov. Starejša od obeh se nanaša na polog tuje valute na bančni račun zunaj matične države valute; en primer je nakazilo ameriških dolarjev na bančni račun v Londonu. Od uvedbe evra leta 1999 se lahko depozit v evrih nanaša tudi na depozit v evrih v banko, običajno v državi članici Evropskega denarnega sistema (EMS), vendar ni nujno; vse več bank po vsem svetu ponuja depozitne račune v različnih valutah, med katerimi je najpomembnejši evro. Obe vrsti sta običajno izdelani za določene termine, čeprav se to lahko giblje od enega dneva – običajno ga naredijo samo korporacije, velika investicijska podjetja in druge banke – do enega leta ali več. Obrestne mere za obe vrsti vlog v evrih so lahko fiksne za čas trajanja depozita ali spremenljive, kar pomeni, da se bo obrestna mera občasno ponastavljala v času trajanja depozita.
Izvor starejše od obeh vrst evrskih depozitov sega v obdobje po drugi svetovni vojni, ko so se dolarji začeli kopičiti v evropskih bankah predvsem kot posledica Marshallovega načrta. Čezmorska imetja ameriških dolarjev so nato hitro rasla v drugih regijah, kot so države Arabskega zaliva in Japonska, saj je dolar postal valuta mednarodne trgovine in financ, ZDA pa so začele izpolnjevati trgovinske in tekoče primanjkljaje. London je postal mednarodno finančno središče tako imenovanega evrodolarskega trga. S stalno rastjo svetovne trgovine je ta trg izjemno narasel, razširil se je tako, da je vključeval “offshore” depozite vseh glavnih valut, vključno z imetji japonskih jenov, znanih kot evrojeni; pred uvedbo evra je to vključevalo vloge v tujini in vrednostne papirje vseh najpomembnejših evropskih valut.
Druga, novejša vrsta evrskega depozita je preprosto polog v evrih v banko, ki je lahko članica EMS ali zunaj nje, običajno za določen čas. Obrestne mere za vloge v evrih po različnih standardnih pogojih dnevno določa Evropska centralna banka. Te so znane kot evro medbančne ponudbene obrestne mere, na kratko Euribor. Do stopnje, v kateri se evro ceni ali krepi v primerjavi z njihovo domačo valuto, bodo vlagatelji in varčevalci iz ZDA in drugih držav zunaj EMS pridobili z deponiranjem v evrih, saj bo evro vreden več njihove domače valute, ko bo obdobje se njihov depozit konča.