Etnografija komuniciranja je akademsko študijsko področje, ki so ga raziskovalci najprej konceptualizirali kot vejo sociolingvistike v petdesetih in zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Kot akademska disciplina preučuje in analizira, kako se jezik uporablja v kulturnih okoljih. Prvotno se je ta veja študija dejansko imenovala etnografija govorjenja, vendar je bil izraz spremenjen, tako da je področje lahko vključevalo tudi študije obeh neverbalnih vidikov komunikacije. Večina študij, opravljenih na tem področju, pa se nagiba predvsem k govorjenju, saj se to šteje za vodilno komunikacijsko sredstvo.
Kot disciplina, ki vsaj delno temelji na jezikoslovju, ima etnografija komunikacije nekoliko drugačen pogled na komunikacijo in jezik kot druge jezikoslovne teorije, kot sta strukturalizem ali transformacijska slovnica. V nasprotju s temi teorijami ima za osnovno premiso oziroma teorijo stališče, da je pomen določenega izraza ali vokalizacije mogoče razumeti le v povezavi z govornim dogodkom ali kulturo, v katero je vpet. Pogled na to področje je, da je komunikacija neprekinjen pretok informacij in ne izmenjava ali prenos ločenih, ločenih sporočil. Komunikacije in ne specifični jeziki zagotavljajo referenčni okvir za analizo mesta jezika v kateri koli družbi ali kulturi.
Poudarek študij na tem področju je na posameznih govornih skupnostih, ki so skupine ljudi, ki uporabljajo skupne znake za komunikacijo. Zlasti komunikacijsko etnografijo zanima, kako je komunikacija znotraj govorne skupnosti organizirana v različne sisteme komunikacijskih dogodkov in kako so ti v interakciji z vsemi drugimi sistemi v kulturi. Odgovarja na osnovno vprašanje, kaj mora govornik vedeti za pravilno in ustrezno komunikacijo znotraj določene govorne skupnosti in kako se govornik tega nauči.
Raziskovalec lahko analizira različne govorne situacije, kot so slovesnosti ali govorni dogodki, kot so pridige, pozdravi ali komplimenti, da ugotovi, kako sta njihova struktura in vsebina kulturno določeni. Ne glede na temo študija se raziskovalci etnografije komunikacije osredotočajo na govorno skupnost. Proučujejo tako raznolike govorne skupnosti, kot so afriške plemenske skupine ali ljudje v visoko industrializiranih družbah. Takšna skupnost so lahko celo uporabniki spletnega mesta ali oglasne deske, če si delijo pravila za medsebojno komuniciranje na spletu.