Etično vdiranje, ki ga pogosto izvajajo beli klobuki ali usposobljeni računalniški strokovnjaki, je uporaba veščin programiranja za ugotavljanje ranljivosti v računalniških sistemih. Medtem ko neetični heker ali črni klobuk izkorišča te ranljivosti za nagajivo, osebno korist ali druge razloge, jih etični heker ovrednoti, opozori in lahko predlaga spremembe sistemov, zaradi katerih je manj verjetno, da bi črni klobuki v njih vdrli. Beli klobuki lahko delujejo na različne načine. Mnoga podjetja uporabljajo etično hekerske storitve svetovalcev ali zaposlenih s polnim delovnim časom, da ohranijo svoje sisteme in informacije čim bolj varne.
Delo etičnega hekanja še vedno velja za hekerstvo, ker uporablja znanje o računalniških sistemih, da bi na nek način prodrelo vanje ali jih zrušilo. To delo je etično, ker se izvaja za povečanje varnosti računalniških sistemov. Utemeljeno je, da če lahko bel klobuk nekako poruši varnostne protokole sistema, lahko tudi črni klobuk. Tako je cilj etičnega hekanja ugotoviti, kako vdreti ali ustvariti nagajivo s sedanjimi programi, ki se izvajajo, vendar le na zahtevo podjetja, ki je lastnik sistema, in posebej preprečiti drugim, da bi ga napadli.
Ljudje vstopajo na področje etičnega hekanja na različne načine. Veliko ljudi je zelo računalniško podkovanih in mnogi, a ne vsi, imajo izobrazbo iz računalništva. V nekaterih primerih je beli klobuk pridobil svoje izkušnje tako, da je najprej postal črni klobuk.
Če je bilo vdiranje v črni klobuk na dovolj kriminalni ravni, je črni klobuk, ki je postal bel klobuk, morda odslužil zaporno kazen, preden je nadaljeval s kariero na bolj produktiven in pozitiven način kot etični heker. Računalniški svet je poln nekdanjih črnih klobukov, ki zdaj opravljajo etične hekerske službe. Nasprotno pa nekateri beli klobuki, kot je Steve Wozniak, nikoli niso zagrešili nobenih nezakonitih dejanj, ampak so preprosto imeli znanje in veščine za analizo težav s katerim koli računalniškim sistemom.
Z vse večjo uporabo interneta in zaskrbljenostjo glede njegove varnosti, zlasti ko gre za stvari, kot so informacije o potrošnikih ali zasebni zdravstveni podatki, obstaja precejšnja potreba po računalniških strokovnjakih, ki delajo na področju etičnega vdiranja. Celo spletna mesta v lasti organizacij, kot je ameriška vlada, so bila v preteklosti vdrta, zaskrbljenost zaradi kraje informacij pa ostaja neverjetno visoka. Načrtovanje neprebojnih sistemov ali prepoznavanje trenutnih slabosti sistema sta ključnega pomena za ohranjanje varnosti interneta in zasebnosti informacij, in tudi s sedanjo legijo etičnih hekerjev, ki opravljajo to delo, je še več dela.
Tisti, ki jih zanima področje etičnega hekanja, pogosto pridobijo veliko svojih veščin sami, mnogi pa imajo poseben talent in naklonjenost do računalnikov. Nekaj znanja je mogoče pridobiti tudi s formalnim izobraževanjem iz računalniškega programiranja. To delo zahteva ustvarjalnost, etični heker pa mora biti sposoben razmišljati izven okvirjev in najti čim več možnih načinov, kolikor jih lahko izpelje, da bi v sistem lahko posegli črni klobuki.