Esej o analizi likov je pisno delo, v katerem nekdo analizira in piše o liku v določeni zgodbi. Ta esej je pogosto napisan kot razredna naloga, čeprav je lahko tudi del kritičnega pregleda ali analize pisnega dela. Osnovni namen te vrste eseja je razmisliti in analizirati lik v zgodbi, da bi bolje razumeli njegovo naravo in namen. Ta vrsta eseja mora uporabljati različne vidike karakterizacije, ki jih predstavi pripovedovalec, da razkrije informacije o tem liku.
Ko nekdo napiše esej o analizi znakov, je mišljeno, da bralcu omogoči boljše razumevanje določenega lika v pisnem delu in kako deluje v tem delu. Čeprav je v tak esej mogoče vključiti več likov, se običajno naredi primerjava dveh glavnih likov ali pa se osredotoči samo na en lik. Manjši liki morda niso dovolj pomembni ali predstavljeni v zgodbi, da bi zahtevali popolno analizo, čeprav je to v veliki meri odvisno od narave zgodbe in njenih likov.
Čeprav je za ta esej mogoče uporabiti različne formate, pogosto vključuje pregled lika in kako se prilega zgodbi. Običajno se začne z osnovno analizo lika, ki dokazuje, da pisatelj razume, kakšen lik analizira. To lahko vključuje oznake, kot sta »protagonist« in »antagonist«, pa tudi bolj specifične vrste znakov, kot so folije, dinamični in statični liki ter celo različni arhetipi, ki so skupni zgodbam. Ko se vzpostavi celoten lik, potem analiza običajno razišče, kako je ta lik pomemben za zgodbo in njen konflikt.
Esej o analizi likov običajno vključuje primere iz zgodbe, ki podpirajo trditve v njem, bodisi z neposredno ali posredno karakterizacijo. Neposredna karakterizacija se nanaša na specifične načine, kako pisatelj neposredno opisuje svoje like, medtem ko se posredna karakterizacija nanaša na primere dejanj ali dialogov, ki jih je lik ustvaril, da bi posredno razkril informacije o njem. Razumevanje teh tipov karakterizacije je pomembno pri pisanju tovrstne analize, saj se obe metodi pogosto uporabljata za razkrivanje informacij o likih. Te primere je mogoče uporabiti za podporo trditvam ali argumentom, podanim v njem, o liku in njegovem odnosu do zgodbe.