Hipnoza je vrsta terapevtskega zdravljenja, ki ga uporabljajo terapevti, da bi ljudem pomagali odpraviti fobije in bolečine, pa tudi odvisnosti, kot sta kajenje in prenajedanje. Čeprav ljudje navadno razmišljajo o hipnozi v tradicionalni obliki ukazov, ki jih dajejo, ko je subjekt v transu, obstajajo tudi druge vrste hipnoze, vključno z ericksonovsko hipnoterapijo. Ericksonove hipnoterapije ne smemo zamenjevati z neposredno hipnozo, med katero terapevt nadzoruje razmišljanje klienta tako, da daje neposredne predloge, ki jih stranka sprejme brez vprašanj ali odpora. Ko ericksonovski terapevt poda kratko zgodbo, se pripravijo predlogi, ki delujejo v skladu s strankinimi lastnimi načeli in sistemom prepričanj. Stranka je včasih postavljena v stanje, podobno transu, lahko pa je tudi preprosto vključena v pogovor s terapevtom in sploh ne ve, da je v resnici hipnotizirana.
Ericksonovski hipnoterapevt se pri delu skozi subtilne pogovore in zgodbe drži načela izrabe, kjer v nasprotju z uvajanjem novih prepričanj in vrednot prejemniku hipnoze deluje v okviru osebnih realnosti subjekta in vrednot, ki so zanj najpomembnejše oz. njo. Na ta način se hipnotizirana oseba nauči uporabiti to, kar že ima, na vse bolj nove načine, ki ji pomagajo. Ta oblika hipnoze je še posebej uporabna za tiste, ki ne sprejemajo tradicionalnega postopka hipnoterapije.
Dr. Ericksonov razvoj hipnoterapije je izhajal predvsem iz njegovih izkušenj s tragičnimi okoliščinami, in sicer z diagnozo otroške paralize kot najstnika, zaradi katere ni mogel hoditi ali govoriti. Njegove omejitve so vplivale na njegovo metodo opazovanja drugih in na način, na katerega so komunicirali, ne da bi si dejansko kaj rekli na glas. Ker so mu pomagale povečati mišični nadzor, so bile njegove misli uporabljene tako, da so v sebi občasno povzročile trans in paraliza ga je sčasoma popolnoma zapustila. Menijo, da so te izkušnje pozneje igrale pomembno vlogo pri razvoju nekaterih vidikov njegovih teorij.
Na razvoj nekaterih terapij, kot je nevrolingvistično programiranje (NLP), so v veliki meri vplivale Ericksonove teorije in Ericksonova hipnoterapija. Nevrolingvistično programiranje se nanaša na skupino veščin, ki jih uporabljajo terapevti in praktiki, da bi ljudem pomagali do uspeha v karieri in osebnem življenju. Primarna osnova NLP, koncept, ki se pogosto imenuje modeliranje, vključuje preučevanje uspešnih lastnosti nekoga drugega, vedenja, ki je odgovorna za doseganje želenih rezultatov, in jih nato uporabiti v lastnem življenju. Stranka NLP dejansko sprejema posebne mentalne in fizične vzorce drugih, ki so dosledno pokazali uspešne rezultate, medtem ko je ericksonova hipnoterapija ena posebna veščina, ki se uporablja v procesu NLP, da postane spremembe trajne.